Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Glavni viri vlaknine v prehrani so zelenjava in stročnice, sadje ter polnozrnati žitni izdelki
Redno vključevanje živil na osnovi polnozrnatih žit v vsakodnevno prehrano pomembno prispeva k prehranskemu vnosu vlaknin, ki imajo številne dokazano ugodne vplive na zdravje, a jih Slovenci zaužijemo bistveno premalo. V novembrski številki mednarodne znanstvene revije Nutrients so bili objavljeni rezultati obsežne raziskave o vnosu prehranske vlaknine pri prebivalcih Slovenije. V raziskavo so bili vključeni mladostniki, odrasli in starejši odrasli iz vseh regij. O rezultatih raziskave doktorica Živa Lavriša, raziskovalka in vodja izobraževanj o prehrani in zdravem življenjskem slogu z Inštituta za nutricionistiko.
Glede na prehranska priporočila bi moralo dnevno zaužiti 30 gramov prehranske vlaknine. Ta vnos se pri nas giblje okrog 20 gramov dnevno, najmanjši vnos pa smo zaznali pri mladostnikih.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Glavni viri vlaknine v prehrani so zelenjava in stročnice, sadje ter polnozrnati žitni izdelki
Redno vključevanje živil na osnovi polnozrnatih žit v vsakodnevno prehrano pomembno prispeva k prehranskemu vnosu vlaknin, ki imajo številne dokazano ugodne vplive na zdravje, a jih Slovenci zaužijemo bistveno premalo. V novembrski številki mednarodne znanstvene revije Nutrients so bili objavljeni rezultati obsežne raziskave o vnosu prehranske vlaknine pri prebivalcih Slovenije. V raziskavo so bili vključeni mladostniki, odrasli in starejši odrasli iz vseh regij. O rezultatih raziskave doktorica Živa Lavriša, raziskovalka in vodja izobraževanj o prehrani in zdravem življenjskem slogu z Inštituta za nutricionistiko.
Glede na prehranska priporočila bi moralo dnevno zaužiti 30 gramov prehranske vlaknine. Ta vnos se pri nas giblje okrog 20 gramov dnevno, najmanjši vnos pa smo zaznali pri mladostnikih.
Kdor sledi smernicam zdravega življenja in skrbi za uravnoteženo prehrano, se hitro znajde pred trgovinskimi policami s t.i. »light« (oz. lahkimi) izdelki. Ti naj bi vsebovali čim manj maščob. Odstranjene maščobe v lahkih izdelkih načeloma ne potrebujejo nadomestil, a kljub temu jih zaradi pomanjkanja polnosti okusa v tovrstnih živilih najdemo več kot v običajnih. Odgovor na okusnost izdelkov z odstranjeno maščobo so med drugim tudi umetna sladila, ki lahko povzročajo napihnjenost. Na kaj moramo biti še posebej pozorni pri pregledovanju deklaracij na lahkih izdelkih? Kako je z mlečnimi izdelki pri katerih lahko na embalaži opazimo oznako 0,0 odstotkov maščob? Lahko temu verjamemo?
Neveljaven email naslov