Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kaos na upravnih enotah

15.06.2021

O zagatah pri pridobivanju digitalnih potrdil smo pretekli teden že veliko govorili, ob tem pa pozabljamo, da je tudi dostopnost do preostalih storitev upravnih enot katastrofalna. Več naših poslušalcev nas je opozorilo, da je že naročanje tako prek telefona kot elektronske pošte misija nemogoče, na termine pa se na najbolj obleganih upravnih enotah čaka tudi po teden, dva in več. Mnogi se zato, da se prijavijo na vozniški izpit ali naročijo nove dokumente, odpeljejo na druge konce Slovenije, do manj obremenjenih upravnih enot. Ali so te zmede res krive samo korona in omejitve do dostopa upravnih storitev ali pa je to posledica slabega načrtovanja dela na upravnih enotah? Ni namreč skrivnost, da samo letos poteče veljavnost kar 240 tisoč osebnim izkaznicam, največji delež prav v tem preddopustniškem obdobju. Kako preprečiti popoln razpad sistema drugo leto, ko bo treba zamenjati rekordnih več kot pol milijona osebnih izkaznic in potnih listov?

Gregor Virant: Država bi morala ravnati tako, da je za uporabnika čim bolj prijazna, ne pa da se vede kot zoprn "foter"

Na vseh Upravnih enotah po državi se je v zadnjih tednih močno povečalo število strank. Najbolj zato, ker so bile zaradi omejitev med epidemijo dolgo časa zaprte ali vsaj manj dostopne, poleg tega pa smo v obdobju, ko se izteka veljavnost več sto tisoč osebnim izkaznicam in potnim listom. Zaradi več mesecev zaprtih avtošol se je zgostilo število kandidatov za izpitne vožnje, za še dodaten pritisk pa je poskrbelo tudi dejstvo, da je za pridobitev potrdil o prebolevnosti ali cepljenju treba najprej pridobiti digitalna potrdila ali e-podpise. Največ gneče imajo na največji in najbolj obremenjeni ljubljanski Upravni enoti, ki pokriva približno 18 odstotkov celotne populacije.

"V tem hipu in z vsemi težavami, ki so prišle pred dopusti, smo v prejšnjem tednu povečali vhodne linije za trideset. Deluje petnajst operaterjev, to številko pa želimo v tem tednu povečati za še dodatnih pet operaterjev. Poskušali bomo delati z dvajsetimi operaterji." – Ernest Mencigar, vodja oddelka za upravno poslovanje na UE Ljubljana

Zaradi izjemnega povpraševanja po izdaji digitalnih potrdil so se na Ministrstvu za javno upravo nekaj več kot pred tednom odločili, da je mogoče vloge za SMSpass oddati tudi na posameznih cepilnih mestih, uradih Fursa, centrih za socialno delo in podobno. Sprejeli so tudi nekaj drugih ukrepov za bolj tekoče delo Upravnih enot, kot so kadrovske okrepitve, podaljšan delovni čas in poskusni projekt enotnega klicnega centra za vso državo. 

"Delo upravnih enot se vseskozi spremlja, toliko bolj med epidemijo. S kadrovskimi okrepitvami najbolj obremenjenih enot se je začelo v marcu. Želeli smo, da se upravne enote, kjer je poseljenost območja, na katerem poslujejo, zelo gosta, pravočasno pripravi na naval strank iz razloga menjave osebnih dokumentov. Sklep vlade o novih nalogah, kamor spadata sprejem vlog za digitalna potrdila in SMSpass mobilna identiteta, je bil sprejet maja. S tem nismo bili seznanjeni." – mag. Darja Drnovšek, vodja službe za upravne enote na Ministrstvu za javno upravo 

Sistem upravnih enot, kakršnega imamo danes, je pod pokroviteljstvom takrat novoustanovljenega Ministrstva za javno upravo začel leta 2004 snovati Gregor Virant. Prvi minister za javno upravo, danes pa direktor programa SIGMA pri OECD (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj), ki bdi nad reformami javne uprave v državah, ki se približujejo evropskim integracijam, meni, da bi se temu lahko izognili. V Sloveniji je digitalno potrdilo mogoče dobiti že dvajset let, a se je zanj odločilo malo ljudi.

"Država bi morala ravnati tako, da je za uporabnika čim bolj prijazna, ne pa da se vede kot zoprn 'foter'. Vedno se mora država postaviti v čevlje državljana in uporabnika ter mu stvari narediti čim bolj prijazne za njegovo uporabo."

 

 

 


Vroči mikrofon

1252 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Kaos na upravnih enotah

15.06.2021

O zagatah pri pridobivanju digitalnih potrdil smo pretekli teden že veliko govorili, ob tem pa pozabljamo, da je tudi dostopnost do preostalih storitev upravnih enot katastrofalna. Več naših poslušalcev nas je opozorilo, da je že naročanje tako prek telefona kot elektronske pošte misija nemogoče, na termine pa se na najbolj obleganih upravnih enotah čaka tudi po teden, dva in več. Mnogi se zato, da se prijavijo na vozniški izpit ali naročijo nove dokumente, odpeljejo na druge konce Slovenije, do manj obremenjenih upravnih enot. Ali so te zmede res krive samo korona in omejitve do dostopa upravnih storitev ali pa je to posledica slabega načrtovanja dela na upravnih enotah? Ni namreč skrivnost, da samo letos poteče veljavnost kar 240 tisoč osebnim izkaznicam, največji delež prav v tem preddopustniškem obdobju. Kako preprečiti popoln razpad sistema drugo leto, ko bo treba zamenjati rekordnih več kot pol milijona osebnih izkaznic in potnih listov?

Gregor Virant: Država bi morala ravnati tako, da je za uporabnika čim bolj prijazna, ne pa da se vede kot zoprn "foter"

Na vseh Upravnih enotah po državi se je v zadnjih tednih močno povečalo število strank. Najbolj zato, ker so bile zaradi omejitev med epidemijo dolgo časa zaprte ali vsaj manj dostopne, poleg tega pa smo v obdobju, ko se izteka veljavnost več sto tisoč osebnim izkaznicam in potnim listom. Zaradi več mesecev zaprtih avtošol se je zgostilo število kandidatov za izpitne vožnje, za še dodaten pritisk pa je poskrbelo tudi dejstvo, da je za pridobitev potrdil o prebolevnosti ali cepljenju treba najprej pridobiti digitalna potrdila ali e-podpise. Največ gneče imajo na največji in najbolj obremenjeni ljubljanski Upravni enoti, ki pokriva približno 18 odstotkov celotne populacije.

"V tem hipu in z vsemi težavami, ki so prišle pred dopusti, smo v prejšnjem tednu povečali vhodne linije za trideset. Deluje petnajst operaterjev, to številko pa želimo v tem tednu povečati za še dodatnih pet operaterjev. Poskušali bomo delati z dvajsetimi operaterji." – Ernest Mencigar, vodja oddelka za upravno poslovanje na UE Ljubljana

Zaradi izjemnega povpraševanja po izdaji digitalnih potrdil so se na Ministrstvu za javno upravo nekaj več kot pred tednom odločili, da je mogoče vloge za SMSpass oddati tudi na posameznih cepilnih mestih, uradih Fursa, centrih za socialno delo in podobno. Sprejeli so tudi nekaj drugih ukrepov za bolj tekoče delo Upravnih enot, kot so kadrovske okrepitve, podaljšan delovni čas in poskusni projekt enotnega klicnega centra za vso državo. 

"Delo upravnih enot se vseskozi spremlja, toliko bolj med epidemijo. S kadrovskimi okrepitvami najbolj obremenjenih enot se je začelo v marcu. Želeli smo, da se upravne enote, kjer je poseljenost območja, na katerem poslujejo, zelo gosta, pravočasno pripravi na naval strank iz razloga menjave osebnih dokumentov. Sklep vlade o novih nalogah, kamor spadata sprejem vlog za digitalna potrdila in SMSpass mobilna identiteta, je bil sprejet maja. S tem nismo bili seznanjeni." – mag. Darja Drnovšek, vodja službe za upravne enote na Ministrstvu za javno upravo 

Sistem upravnih enot, kakršnega imamo danes, je pod pokroviteljstvom takrat novoustanovljenega Ministrstva za javno upravo začel leta 2004 snovati Gregor Virant. Prvi minister za javno upravo, danes pa direktor programa SIGMA pri OECD (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj), ki bdi nad reformami javne uprave v državah, ki se približujejo evropskim integracijam, meni, da bi se temu lahko izognili. V Sloveniji je digitalno potrdilo mogoče dobiti že dvajset let, a se je zanj odločilo malo ljudi.

"Država bi morala ravnati tako, da je za uporabnika čim bolj prijazna, ne pa da se vede kot zoprn 'foter'. Vedno se mora država postaviti v čevlje državljana in uporabnika ter mu stvari narediti čim bolj prijazne za njegovo uporabo."

 

 

 


19.10.2021

Smo v obdobju epidemije osamljenosti med starejšimi

Na Fakulteti za socialno raziskujejo etične dileme socialnih delavk in delavcev v domovih za starejše med epidemijo, ki je del širšega projekta na temo dolgotrajne oskrbe ljudi z demenco. Nosilka raziskave izredna profesorica doktorica Jana Mali, s katero se je pogovarjal Gorazd Rečnik, pravi, da raziskava kaže, da so socialne delavke, tako kot stanovalke in stanovalci, med epidemijo spregledane.


13.10.2021

Vsi smo, ste, so, sva, sta STA

Izčrpavanje Slovenske tiskovne agencije, napadi, žalitve in grožnje so nedopustni. STA drvi proti stečaju, ker je vlada prenehala financirati njeno javno službo. Zaposleni, novinarska skupnost in medijski strokovnjaki opozarjajo, da so razmere alarmantne, zaskrbljena in ogorčena je tudi mednarodna javnost, ki ugotavlja, da ima Slovenija vse večje težave z medijsko svobodo. VSI SMO STA!


12.10.2021

Resno moramo premisliti o taktikah boja proti podnebnim spremembam

Zakaj kljub vsem rdečim alarmom, ki jih človeštvu pošilja planet, pridobivanje in uporaba fosilnih goriv ne upadata? Zakaj vedno pogostejši vročinski valovi, ujeme, neurja kljub svoji moči nimajo moči zaustaviti korporacij, ki nadaljujejo izkoriščanje planeta, in zakaj je gospodarstvo še vedno tako zelo odvisno od fosilnih goriv? Vrag je odnesel šalo, sedanje okoliščine pa so tako ekstremne, da je treba resno premisliti o taktikah boja proti podnebnim spremembam, je prepričan švedski okoljski aktivist in profesor na Oddelku za človeško geografijo Univerze v Lundu Andreas Malm, gost tokratnega vročega mikrofona.


12.10.2021

Le z drugimi smo lahko projekt krepitve državljanskih in socialnih kompetenc

Ta mesec se končuje obsežen, kar 5 let trajajoč projekt z naslovom "Le z drugimi smo" - namenjen krepitvi socialnih in državljanskih kompetenc naših šolnikov pri integraciji priseljencev. Na vseh stopnjah vzgojno-izobraževalnega procesa, od vrtcev do visokih šol, po zaslugi tega projekta zdaj lahko preštejemo 10.208 dodatno usposobljenih prosvetnih delavcev, tako v Sloveniji kot zamejstvu. Tudi ostale številke so impozantne: sodelujoči predavatelji so obiskali več kot 100 krajev. Pripravili so 442 brezplačnih seminarjev, ki so trajali po 16 šolskih ur. Na zadnji konferenci v prostorih Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU je bil tudi Damjan Zorc.


05.10.2021

Širitve EU na Balkan ne bo, plan B pa ne obstaja

Zakaj se za vsako dnevno novico, ki pride z Balkana, skriva globlji pomen? V kakšnih razmerah je demokracija na Balkanu? Kako zelo nevarne so ideje o tako imenovanem Srbskem svetu? Zakaj si v Bosni in Hercegovini v resnici ne želijo reform volilnega sistema? In kakšno vlogo na Balkanu ima ta hip Slovenija? Vroči mikrofon na Valu 202 ob Vrhu Evropske unije in Zahodnega Balkana. Gost je politolog in politični analitik Jasmin Mujanović. Oddajo je pripravil Gašper Andrinek, bral je Miha Švalj.


29.09.2021

Cepljenje in stranski učinki

V petek bosta za zaposlene v javni upravi, če bodo želeli v službo, ostali le dve možnosti: P ali C in nič več T. Če se ob poseganju v temeljne svoboščine zaradi javnega zdravja promovira cepljenje, ne govori pa se tudi o temah, kot so morebitni neželeni učinki, lahko brez postavitve v kontekst pride tudi do zelo nenavadnih razlag. Vprašanja glede neželenih učinkov cepiv smo zastavili predstavnici Ministrstva za zdravje Maji Jurjevec in dr. Nadji Šinkovec Zorko s centra za nalezljive bolezni NIJZ. Kakšni so in koliko jih je? Preverili smo tudi, kako na sistem prijavljanja neželenih učinkov po cepljenju gledajo ljudje, ki so jih doživeli.


28.09.2021

Odločitev za ukrep PC v javni upravi ni nastal na pobudo strokovne skupine

Mateja Logar: Cepljenje s tretjim odmerkom strokovno nesporno, a pravnoformalno še brez priporočil


21.09.2021

Zakaj je Danski uspelo?

Zakaj so razmere na Danskem tako drugačne? Lahko njihov model preprosto skopiramo?


15.09.2021

Gospodarski potencial konoplje

Po desetletjih bolj ali manj močnega prohibicionizma vse več zahodnih državah spreminja svoje politike do konoplje. Gorazd Rečnik se je pogovarjal z ustanoviteljem ene največjih klinik za zdravljenje s konopljo v Oregonu Alexom Rogersom in otroškim nevrologom profesorjem doktorjem Davidom Neubauerjem.


14.09.2021

Pogovor z Matejo Logar, vodjo svetovalne skupine za covid-19

Nenehno spreminjajoča se pravila niso dobra popotnica za zaupanje v cepljenje


08.09.2021

11. september, 20 let kasneje: Vasja Badalič in dr. Aleš Bučar Ručman

11. september 2001 bo šel v zgodovino kot določen mejnik, ki je tako ali drugače zaznamoval celoten svet. Leta 2016 je več kot 75% Američanov trdilo, da so ti dogodki najbolj zaznamovali ameriško zgodovino. Spremenili so se varnostni protokoli na skoraj vseh ravneh življenja, spremenilo se je vojskovanje, spremenile so se številne globalne spremembe, ki tudi danes, 20 let po tragičnih dogodkih v New Yorku, še vedno krojijo življenje po svetu. Razmišljanja o zadnjih 20 letih, posledicah 11. septembra, nadzoru, migracijah in porazu civilne družbe sta prispevala: Vasja Badalič, raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani ter poznavalec razmer na Bližnjem vzhodu, in izredni profesor dr. Aleš Bučar Ručman, prodekan za mednarodno sodelovanje na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Avtor: Gašper Andrinek


07.09.2021

Nismo vsi v istem čolnu

Kljub v težkih časih priljubljeni frazi "Vsi smo v istem čolnu", vemo, da ni čisto tako. O tem smo se v Vročem mikrofonu pogovarjali z direktorico Umanotere Gajo Brecelj, mariborskim dijakom Gašperjem Drevom, antropologom Rajkom Muršičem in podjetnikom Sandijem Češkom. Vprašali smo jih tudi, kaj so z njihove perspektive največji izzivi v prihodnosti.


31.08.2021

Ne znamo, ne zmoremo ali nočemo vrednotiti potencialov gradov

Od nekaj prek tisoč gradov in graščin in dvorcev je v Sloveniji spodobno vzdrževanih le 42, pretežno so v javni lasti. Zadnja leta so se obnove gradov lotili tudi redki zasebniki, vsak na svoj edinstven način, a z eno skupno značajsko potezo - pripravljeni so trmasto vztrajati.


25.08.2021

Šport je pomemben pri rehabilitaciji in pripomore k boljšemu življenju invalidov

V Tokiu je bilo včeraj slovesno odprtje paraolimpijskih iger, Luka Petrič pa se je s predsednikom paralimpijskega komiteja Damijanom Lazarjem pogovarjal o stanju parašporta v Sloveniji. Slišali boste, da so norme za nastop na olimpijskih igrah zelo zahtevne, zgolj 4500 športnikom se uspe uvrstiti na paraolimpijske igre, na svetu pa je skoraj milijarda in pol invalidov. Več lahko slišite tudi o slovenski sedmerici, ki se je uspela uvrstiti na igre ter o tem, zakaj je šport izjemno pomemben pri rehabilitaciji in kako pripomore k kakovostnejšemu življenju invalidov.


24.08.2021

Jasno je, da talibani zdaj govorijo eno, delajo pa povsem drugo

Afganistan je prizorišče številnih izgubljenih vojn, tudi vojne proti korupciji, ki je imela pomembno vlogo pri tem, da je prišlo do epiloga, kot ga spremljamo. Kakšno vlogo je imela korupcija v vojni pod Hindukušem in kdo vse je ob tem koval dobičke, se je Gorazd Rečnik pogovarjal s predsedujočim prve mešane afganistansko-mednarodne protikorupcijske komisije Dragom Kosom.


18.08.2021

Nepripravljeni v novo šolsko leto

Čeprav so se na srednjih šolah ta teden začeli popravni izpiti, so bili vsaj do zdaj ravnatelji prepuščeni sami sebi. Ravno danes potekajo sestanki z ministrstvom, do zdaj, tik pred vrati novega šolskega leta, s strani ministrstva niso dobili nobenih jasnih navodil. Gorazd Rečnik se je pred današnjimi sestanki pogovarjal s Fani Al-Mansour iz Zveze srednjih šol, predsednikom Združenja ravnateljic in ravnateljev Gregorjem Pečanom ter predsednico Zveze aktivov staršev Laro Romih. Zakaj so prepričani, da smo med državami, ki so trenutno najslabše pripravljene na novo šolsko leto? Dopisnica Polona Fijavž pa bo predstavila, kako v novo šolsko leto vstopajo v Nemčiji.


17.08.2021

dr. Primož Šterbenc: Afganistan v širšem kontekstu

Razmere v Afganistanu se spreminjajo iz ure v uro, o tem pričajo aktualna poročila v naših dnevno-informativnih oddajah. Kako pa je do teh razmer pravzaprav prišlo, kako daleč moramo iti z razlago, da bi vsaj približno razumeli, kaj se dogaja v Afganistanu v širšem kontekstu? Gašper Andrinek je pred Vroči mikrofon povabil strokovnjaka za Bližnji vzhod dr. Primoža Šterbenca.


11.08.2021

Teorije zarote in kriza avtoritet

Filozof dr. Peter Klepec o zgodovini teorij zarot, krizi avtoritet pa tudi o tem, da se vedno bolj borimo PROTI nečemu in redkeje ZA nekaj.


10.08.2021

Je tudi v bitki za talente denar najpomembnejša stvar?

Novela Zakona o tujcih za študentke in študente iz držav, ki niso članice Evropske unije, zaostruje način dokazovanja zadostnih sredstev za preživljanje med študijem v Sloveniji. Univerze, fakultete, akademije, študenti in njihove organizacije že več mesecev opozarjajo, da bo to povzročilo veliko težav, manj vpisanih in številne negativne posledice, ki jih bo občutilo tudi gospodarstvo. Ali so vladajoči njihovim pozivom prisluhnili?


21.07.2021

Hans Kluge, WHO: "Cepite se! Cepite se! Cepite se!"

Regionalni direktor WHO za Evropo o strategijah za dvig precepljenosti v Evropi predvsem v luči nagovarjanja tistih, ki dvomijo o cepivih in tudi o še vedno odprtih neznankah, povezanih s covidom-19.


Stran 13 od 63
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov