Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O zagatah pri pridobivanju digitalnih potrdil smo pretekli teden že veliko govorili, ob tem pa pozabljamo, da je tudi dostopnost do preostalih storitev upravnih enot katastrofalna. Več naših poslušalcev nas je opozorilo, da je že naročanje tako prek telefona kot elektronske pošte misija nemogoče, na termine pa se na najbolj obleganih upravnih enotah čaka tudi po teden, dva in več. Mnogi se zato, da se prijavijo na vozniški izpit ali naročijo nove dokumente, odpeljejo na druge konce Slovenije, do manj obremenjenih upravnih enot. Ali so te zmede res krive samo korona in omejitve do dostopa upravnih storitev ali pa je to posledica slabega načrtovanja dela na upravnih enotah? Ni namreč skrivnost, da samo letos poteče veljavnost kar 240 tisoč osebnim izkaznicam, največji delež prav v tem preddopustniškem obdobju. Kako preprečiti popoln razpad sistema drugo leto, ko bo treba zamenjati rekordnih več kot pol milijona osebnih izkaznic in potnih listov?
Gregor Virant: Država bi morala ravnati tako, da je za uporabnika čim bolj prijazna, ne pa da se vede kot zoprn "foter"
Na vseh Upravnih enotah po državi se je v zadnjih tednih močno povečalo število strank. Najbolj zato, ker so bile zaradi omejitev med epidemijo dolgo časa zaprte ali vsaj manj dostopne, poleg tega pa smo v obdobju, ko se izteka veljavnost več sto tisoč osebnim izkaznicam in potnim listom. Zaradi več mesecev zaprtih avtošol se je zgostilo število kandidatov za izpitne vožnje, za še dodaten pritisk pa je poskrbelo tudi dejstvo, da je za pridobitev potrdil o prebolevnosti ali cepljenju treba najprej pridobiti digitalna potrdila ali e-podpise. Največ gneče imajo na največji in najbolj obremenjeni ljubljanski Upravni enoti, ki pokriva približno 18 odstotkov celotne populacije.
"V tem hipu in z vsemi težavami, ki so prišle pred dopusti, smo v prejšnjem tednu povečali vhodne linije za trideset. Deluje petnajst operaterjev, to številko pa želimo v tem tednu povečati za še dodatnih pet operaterjev. Poskušali bomo delati z dvajsetimi operaterji." – Ernest Mencigar, vodja oddelka za upravno poslovanje na UE Ljubljana
Zaradi izjemnega povpraševanja po izdaji digitalnih potrdil so se na Ministrstvu za javno upravo nekaj več kot pred tednom odločili, da je mogoče vloge za SMSpass oddati tudi na posameznih cepilnih mestih, uradih Fursa, centrih za socialno delo in podobno. Sprejeli so tudi nekaj drugih ukrepov za bolj tekoče delo Upravnih enot, kot so kadrovske okrepitve, podaljšan delovni čas in poskusni projekt enotnega klicnega centra za vso državo.
"Delo upravnih enot se vseskozi spremlja, toliko bolj med epidemijo. S kadrovskimi okrepitvami najbolj obremenjenih enot se je začelo v marcu. Želeli smo, da se upravne enote, kjer je poseljenost območja, na katerem poslujejo, zelo gosta, pravočasno pripravi na naval strank iz razloga menjave osebnih dokumentov. Sklep vlade o novih nalogah, kamor spadata sprejem vlog za digitalna potrdila in SMSpass mobilna identiteta, je bil sprejet maja. S tem nismo bili seznanjeni." – mag. Darja Drnovšek, vodja službe za upravne enote na Ministrstvu za javno upravo
Sistem upravnih enot, kakršnega imamo danes, je pod pokroviteljstvom takrat novoustanovljenega Ministrstva za javno upravo začel leta 2004 snovati Gregor Virant. Prvi minister za javno upravo, danes pa direktor programa SIGMA pri OECD (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj), ki bdi nad reformami javne uprave v državah, ki se približujejo evropskim integracijam, meni, da bi se temu lahko izognili. V Sloveniji je digitalno potrdilo mogoče dobiti že dvajset let, a se je zanj odločilo malo ljudi.
"Država bi morala ravnati tako, da je za uporabnika čim bolj prijazna, ne pa da se vede kot zoprn 'foter'. Vedno se mora država postaviti v čevlje državljana in uporabnika ter mu stvari narediti čim bolj prijazne za njegovo uporabo."
1252 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
O zagatah pri pridobivanju digitalnih potrdil smo pretekli teden že veliko govorili, ob tem pa pozabljamo, da je tudi dostopnost do preostalih storitev upravnih enot katastrofalna. Več naših poslušalcev nas je opozorilo, da je že naročanje tako prek telefona kot elektronske pošte misija nemogoče, na termine pa se na najbolj obleganih upravnih enotah čaka tudi po teden, dva in več. Mnogi se zato, da se prijavijo na vozniški izpit ali naročijo nove dokumente, odpeljejo na druge konce Slovenije, do manj obremenjenih upravnih enot. Ali so te zmede res krive samo korona in omejitve do dostopa upravnih storitev ali pa je to posledica slabega načrtovanja dela na upravnih enotah? Ni namreč skrivnost, da samo letos poteče veljavnost kar 240 tisoč osebnim izkaznicam, največji delež prav v tem preddopustniškem obdobju. Kako preprečiti popoln razpad sistema drugo leto, ko bo treba zamenjati rekordnih več kot pol milijona osebnih izkaznic in potnih listov?
Gregor Virant: Država bi morala ravnati tako, da je za uporabnika čim bolj prijazna, ne pa da se vede kot zoprn "foter"
Na vseh Upravnih enotah po državi se je v zadnjih tednih močno povečalo število strank. Najbolj zato, ker so bile zaradi omejitev med epidemijo dolgo časa zaprte ali vsaj manj dostopne, poleg tega pa smo v obdobju, ko se izteka veljavnost več sto tisoč osebnim izkaznicam in potnim listom. Zaradi več mesecev zaprtih avtošol se je zgostilo število kandidatov za izpitne vožnje, za še dodaten pritisk pa je poskrbelo tudi dejstvo, da je za pridobitev potrdil o prebolevnosti ali cepljenju treba najprej pridobiti digitalna potrdila ali e-podpise. Največ gneče imajo na največji in najbolj obremenjeni ljubljanski Upravni enoti, ki pokriva približno 18 odstotkov celotne populacije.
"V tem hipu in z vsemi težavami, ki so prišle pred dopusti, smo v prejšnjem tednu povečali vhodne linije za trideset. Deluje petnajst operaterjev, to številko pa želimo v tem tednu povečati za še dodatnih pet operaterjev. Poskušali bomo delati z dvajsetimi operaterji." – Ernest Mencigar, vodja oddelka za upravno poslovanje na UE Ljubljana
Zaradi izjemnega povpraševanja po izdaji digitalnih potrdil so se na Ministrstvu za javno upravo nekaj več kot pred tednom odločili, da je mogoče vloge za SMSpass oddati tudi na posameznih cepilnih mestih, uradih Fursa, centrih za socialno delo in podobno. Sprejeli so tudi nekaj drugih ukrepov za bolj tekoče delo Upravnih enot, kot so kadrovske okrepitve, podaljšan delovni čas in poskusni projekt enotnega klicnega centra za vso državo.
"Delo upravnih enot se vseskozi spremlja, toliko bolj med epidemijo. S kadrovskimi okrepitvami najbolj obremenjenih enot se je začelo v marcu. Želeli smo, da se upravne enote, kjer je poseljenost območja, na katerem poslujejo, zelo gosta, pravočasno pripravi na naval strank iz razloga menjave osebnih dokumentov. Sklep vlade o novih nalogah, kamor spadata sprejem vlog za digitalna potrdila in SMSpass mobilna identiteta, je bil sprejet maja. S tem nismo bili seznanjeni." – mag. Darja Drnovšek, vodja službe za upravne enote na Ministrstvu za javno upravo
Sistem upravnih enot, kakršnega imamo danes, je pod pokroviteljstvom takrat novoustanovljenega Ministrstva za javno upravo začel leta 2004 snovati Gregor Virant. Prvi minister za javno upravo, danes pa direktor programa SIGMA pri OECD (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj), ki bdi nad reformami javne uprave v državah, ki se približujejo evropskim integracijam, meni, da bi se temu lahko izognili. V Sloveniji je digitalno potrdilo mogoče dobiti že dvajset let, a se je zanj odločilo malo ljudi.
"Država bi morala ravnati tako, da je za uporabnika čim bolj prijazna, ne pa da se vede kot zoprn 'foter'. Vedno se mora država postaviti v čevlje državljana in uporabnika ter mu stvari narediti čim bolj prijazne za njegovo uporabo."
Decembra lani je Iniciativa Glas ljudstva začela kampanjo Ustavimo rušenje javnega zdravstva pri kateri opozarjajo, da v Sloveniji prebivalcem ni več zagotovljena ustavna pravica do zdravstvenega varstva, saj je brez izbranega osebnega zdravnika že več kot 130 tisoč ljudi. Dostop do osebnega zdravnika vsem pacientom je tudi ena od zahtev iniciative, ki je zaradi čedalje slabše dostopnosti zdravstvenih storitev, tudi po epidemiji covida-19, pripravila stavko pacientov.
Napovedovati, kako se bodo razpletli dogodki in v katero smer bodo šle nekatere aktualne teme, je bilo vedno nehvaležno delo za analitike ter strokovnjake. V zadnjih letih se je to izkazalo celo za nemogoče. Napovedi za leto 2020, ko se je svet soočil s pandemijo kovida, so v celoti zgrešile, tudi vojne v Ukrajini si ni skoraj nihče upal napovedati. Ampak, čeprav se ne igramo Nostradamusa, poskušajmo vsaj približno pogledati, kaj čaka Svet v letu 2023.
Bivanje na podeželju, v miru, blizu narave in po možnosti v lastni nepremičnini, je za marsikoga romantična ideja. Poleg številnih nedvomnih prednosti pa prinaša tudi nekatere družbene zakonitosti. Včasih tudi take, ki v imenu tradicionalnosti močno vplivajo tudi na v enakovrednost med spoloma. Kdo tam odloča, kdo prevzema nase več bremena in katerim opravilom nameni več časa? Kakšna je socialna varnost, kdo odloča in kdo deduje? Pred nedavnim objavljena študija o enakosti spolov na podeželju je poleg dobrega vpogleda v stanje enakosti spolov opomnila tudi na to, da na majhnem ozemlju lahko živimo na zelo različnih svetovih.
Za nami je super volilno leto 2022 – dobili smo novo vlado Roberta Goloba, prvo predsednico republike Natašo Pirc Musar, nove ponekod nove stare županje, župane in svetnike, nov državni svet ter se na referendumih odločili, naj se vlada oblikuje, kot si želi, naj se konča uničevanje RTV Slovenija in preloži uresničevanje dolgotrajne oskrbe. Kljub super volilnemu letu, ki je v politični in družbeni prostor vnašal na eni strani polno obljub na drugi pa nenehen konflikt, težave trenutka, ki ga živimo, niso čudežno izginile. Krajši pregled leta je pripravila Nataša Mulec.
Promocija duševnega zdravja in preventiva duševnih motenj sta iztočnici tudi za tretjo iz serije oddaj Na podstrešju. Osebe, opremljene z znanjem o duševnem zdravju preventivno krepijo svojo duševno kondicijo in če se znajdejo v težavah, jih zaznajo in ukrepajo. Na Valu 202 obnavljamo abecedo duševnega zdravja s strokovno pomočjo psihiatrinje prof. dr. Mojce Zvezdane Dernovšek.
Stavke v trgovinah ne bo, kljub temu pa prodajalke in prodajalci izgorevajo, obolevajo, premalo jih je in se iz meseca v mesec borijo za preživetje. Pred prazniki je še posebej naporno. Prav je, da se zavedamo svojih pravic kot potrošniki in ja, kupec bi moral biti kralj. Gorazd Rečnik, ki pripravil oddajo, pa dodaja, da so prave kraljice dejansko trgovke, še posebej tiste, ki se borijo za svoje pravice.
V skrbi za duševno zdravje se bomo tri decembrske torke opoldne zadržali Na podstrešju. V drugi iz serije oddaj se bomo posvetili čustvenim odzivom otrok in mladostnikov. Za razvoj zdrave duševnosti in za dobro čustveno opremljenost sta namreč ključna zdravo čustvovanje ter izražanje vseh čustvenih stanj. Kako prepoznavati in uravnavati jezo in agresijo, ki sta v naši družbi najmanj zaželeni? Gost oddaje je klinični psiholog dr. Tristan Rigler.
Na Kitajskem so dekativirali mobilno aplikacijo, ki je sledila gibanju ljudi zaradi pandemije covida 19. Tako rekoč na vseh področjih pospešeno odpravljajo politiko ničelne tolerance do covida 19. Kaj vse to pomeni za kitajsko družbo, ki ji že 10 let vlada predsednik Ši Džinping? So bili nedavni protesti res ključni dejavnik za kitajsko odpiranje? Kakšno naslednje leto lahko pričakuje Kitajska? Na Kitajsko smo poklicali Petra Zupanca, ki na Kitajskem živi več kot 10 let in je tam doživel celotno kovidno obdobje. Dogajanje pa v kontekst postavlja novinar zunanjepolitične redakcije TV Slovenija Aleš Malerič.
V skrbi za duševno zdravje se bomo tri decembrske torke opoldne zadržali Na podstrešju. V prvi iz serije oddaj preverjamo, kako krepiti in ohranjati duševno kondicijo ter ali so čuječnost in meditativne prakse, ki so se razmahnile v zadnjem času, učinkovite za vsakogar? S strokovno pomočjo psihologinje dr. Vite Poštuvan, katere raziskovalno in terapevtsko delo je osredinjeno na preučevanje in preprečevanje samomorilnega vedenja, tudi o prepoznavanju najhujših duševnih stisk in o pomoči osebam, ki ne najdejo poti iz brezupa. Danila Hradil Kuplen
Cene energentov so zaradi zelenega prehoda poskočile že pred sankcijami proti Rusiji. Dodatno je olje na ogenj cen energentov prilila tudi suša, kar je vplivalo na proizvodnjo hidroelektrarn, pa tudi nekaterih jedrskih elektrarn v Evropi, medtem ko so v TEŠ-u zaradi predvidljivih razlogov ostali celo brez premoga. Lahko Afrika nadomesti Rusijo pri dobavi plina? Kaj se bo ob tako visokih cenah energentov dogajalo z evropsko industrijo? To je nekaj vprašanj, o katerih se v naslednjih minutah pogovarjamo s profesorjem na Ekonomski fakulteti v Ljubljani dr. Markom Pahorjem.
Končuje se leto, v katerem smo že do začetka decembra zabeležili rekordno število umorov in poskusov umorov žensk. Kljub temu je prijavljenih kvečjemu 30% nasilnih dejanj v družinskem okolju, v več kot polovici vseh postopkov na sodišču žrtve umaknejo prijavo. Zakaj žrtve ne zaupajo v učinkovitost sistema in kaj lahko naredimo za čim prejšnje izboljšanje stanja?
Minuli teden so poslanci Evropskega parlamenta podprli resolucijo, s katero so Rusijo označili za državo, ki sponzorira terorizem in uporablja teroristična sredstva. Resolucija, ki sicer ni pravno zavezujoča, je bila sprejeta z veliko večino, s skoraj 500 glasovi za. Pomisleki tistih, ki so bili proti, so povezni predvsem s samo formulacijo ‘državnega terorizma’, pa tudi s tem, da v evropski zakonodaji za zdaj ni kategorije ali seznama držav, ki podpirajo terorizem. Kaj ta resolucija prinaša in kakšne bodo njene posledice tudi v luči pogajanj z Rusijo za končanje vojne v Ukrajini, prihodnosti Rusije in regije ter podobno se bomo v Vročem mikrofonu pogovarjali z enim od predlagateljev resolucije, latvijskim poslancem v Evropskem parlamentu, ter nekdanjim premierjem Latvije Andriusom Kubiliusom ter zunanjepolitičnim analitikom in novinarjem Brankom Sobanom.
Vsak dan lahko gledamo razburljive nogometne tekme na svetovnem prvenstvu v Katarju, mundial pa je vse več kot samo šport. V Vročem mikrofonu danes slišite, kakšno je življenje v Katarju v času prvenstva in kako se je spremenilo v zadnjih letih. Podrobneje tudi o korupciji ob izboru Katarja za organizatorja tega tekmovanja in o tem, kaj bo z mogočnimi stadioni po koncu prvenstva v državi, ki ima tri milijone prebivalcev. Poroča ekipa radijskega športnega uredništva: Boštjan Janežič, Boštjan Reberšak in Klemen Verlič, besedo pa ima najprej Luka Petrič.
Odpravljamo se na teren. Tino Šoln smo z Vročim mikrofonom tokrat poslali čez cesto, kjer je obiskala sodelavce, ki ustvarjajo portala Dostopno in Enostavno.info. Kaj sta portala, komu sta namenjena, kaj vse nudita in zakaj je pomembno, da ju imamo? Govorili smo z urednico omenjenih portalov Veroniko Rot in njenim sodelavcem Andrejem Tomažinom.
Družba za avtoceste republike Slovenije DARS nam že dolgo vrsto let obljublja elektronsko cestninjenje in s tem pošteno plačevanje uporabnine avtocest po dejanskem številu prevoženih kilometrov. Čakanje na goloba na strehi se je že tako zavleklo, da smo se konec lanskega leta razveselili že vrabca v roki: ni nam treba več praskati po vetrobranskih steklih, odstranjevati starih in lepiti novih vinjetnih nalepk na vozilih. 1. decembra bodo elektronske vinjete praznovale 1. rojstni dan, in kot pri vsakem novorojenčku se tudi pri njih pojavljajo otroške bolezni. Damjan Zorc je na primeru našega poslušalca, recimo mu Poslušalec Nič, saj zaradi postopka želi ostati anonimen, raziskal nekaj najbolj motečih izkušenj v zvezi z odraščanjem e-vinjet.
Milijardo in pol evrov vredna investicija TEŠ 6 bo predvidoma mirovala do konca meseca. Razlog: pomanjkanje premoga. In če k temu prištejemo indonezijski premog, se dogaja točno to, na kar so nekateri opozarjali ob graditvi megalomanskega bloka.
Odrast je koncept, gibanje in način razmišljanja, ki opominja, da neskončna rast na končnem planetu ni niti trajnostna niti zaželena. Pravzaprav je lahko tudi pogubna, na kar nas narava vedno bolj opominja. Pa ne gre samo za naravo: anomalije so vidne na vsakem koraku, tudi v politiki in družbi.
Z deforestiranih območij Amazonije v Evropo prihajajo številni izdelki, od mesa do gensko spremenjene soje, s katero krmijo živino tukaj. Tudi številni drugi izdelki, ki prihajajo od tam, so povezani z nezakonitim izsekavanjem gozda, uporabo pri nas prepovedanih pesticidov in suženjskim delom. Suženjsko delo ni del sistema samo v Braziliji, ampak je prisotno povsod, tudi v Sloveniji. Gorazd Rečnik se je pogovarjal z brazilsko novinarko in raziskovalko Natálijo Suzuki, ki je pred kratkim obiskala Ljubljano, in Goranom Lukićem iz Delavske svetovalnice.
Podnebna konferenca COP27 se je v egiptovskem Šarm el Šejku začela ob precej manjši pozornosti javnosti kot lanska konferenca. V središču razprav bo udejanjanje zavez, ki so jih voditelji sprejeli pred letom dni v Glasgowu. Glede na podatke, ki so jih objavili Združeni narodi, svet še vedno drvi proti več kot dve stopinji višji povprečni temperaturi, kar prinaša mukotrpne vročinske valove, suše, uničene ekosisteme in družbene nemire. Kaj se je torej spremenilo od lani, kako države izpolnjujejo zaveze in katerih pomembnih tematik za zdaj še niso obravnavali? V Vročem mikrofonu razmišljata dr. Birgit Bednar-Friedl, članica Mednarodnega panela za podnebne spremembe IPCC, in Taj Zavodnik, strokovni sodelavec društva za sonaravni razvoj Focus.
Neveljaven email naslov