Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Novela Zakona o tujcih za študentke in študente iz držav, ki niso članice Evropske unije, zaostruje način dokazovanja zadostnih sredstev za preživljanje med študijem v Sloveniji. Univerze, fakultete, akademije, študenti in njihove organizacije že več mesecev opozarjajo, da bo to povzročilo veliko težav, manj vpisanih in številne negativne posledice, ki jih bo občutilo tudi gospodarstvo. Ali so vladajoči njihovim pozivom prisluhnili?
Ali Slovenija najboljšim tujim študentom pripira vrata fakultet in akademij?
Za študentke in študente iz držav, ki niso članice Evropske unije, novela zakona o tujcih zaostruje način dokazovanja zadostnih sredstev za preživljanje med študijem v Sloveniji. Univerze, fakultete, akademije, študenti in njihove organizacije že več mesecev opozarjajo, da bo to povzročilo veliko težav, manj vpisanih in številne negativne posledice, ki jih bo občutilo tudi gospodarstvo. Ali so vladajoči njihovim pozivom prisluhnili?
Med tujimi študenti, ki prihajajo na slovenske fakultete in akademije, prevladujejo študentke in študenti iz držav, ki niso članice unije, največ jih je iz jugovzhodne Evrope. Najboljši med najboljšimi, talenti, nadarjeni, številni iz revnejših družin, zato med študijem delajo, da si zagotovijo denar za preživljanje. Ni jim lahko. Po sprejetju novele Zakona o tujcih spomladi letos pa jim je še težje, saj so s spremembo zakona tujim študentom iz držav, ki niso članice unije, zagrenili življenje z zaostritvijo dokazovanja zadostnih sredstev za preživljanje. Prej je zadoščala pisna izjava staršev, da bodo svojemu otroku finančno pomagali med študijem, zdaj pa mora tuji študent, da pridobi dovoljenje za bivanje pri nas, dokazati, da ima nekaj več kot 400 evrov prihodkov mesečno ali pa, da ima na svojem bančnem računu za študijsko leto pripravljenih približno 5 tisoč evrov.
Na ministrstvo za notranje zadeve so univerze, fakultete, študenti, študentske organizacije in še mnogi drugi naslavljali vprašanja, prošnje za tolmačenje nerazumljivih zahtev in pozive, da bo ta poseg povzročil veliko škodljivih in dolgoročnih posledic, opozarjali so tudi ministrstvo za izobraževanje, kjer pa najraje povedo, da je za to zadevo pristojno notranje ministrstvo. A študentke in študenti, tuji in domači, bi morali biti predvsem njihova skrb. Skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim dr. Vatovcem, poslancem Levice, pa je pred dnevi vložila novo novelo Zakona o tujcih, s katero predlaga, da bi potekalo dokazovanje zadostnih sredstev za preživljanje spet po starem, s pisno izjavo staršev oziroma skrbnikov. Vlada bo ta predlog predvidoma obravnavala na eni izmed prihodnjih sej, a zaenkrat kaže, da so pozivi študentov, njihovih organizacij, univerz, fakultet in akademij pri odločevalcih bolj ali manj naleteli na gluha ušesa.
"Študentke in študenti, ki pridejo študirat v Slovenijo z resnimi nameni, s tem nimajo težav, je pa ta zakon zakompliciral življenje vsem tistim, ki so prišli sem z manj resnimi nameni, se vpisali, potem pa namesto študija opravljali kakšno drugo delo ..." - dr. Mitja Slavinec, državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport
"O tem še nismo sprejeli sklepa oziroma stališča," odgovarja dr. Slavinec.
Prof. dr. Tomaž Deželan, pomočnik rektorja Univerze v Ljubljani, pravi, da zlorab z vpisovanjem pri tujih študentih ni, da je tega veliko več pri slovenskih študentih. Tuji študenti iz držav nečlanic unije resno študirajo, saj le tako lahko dosežejo svoje življenjske cilje. Zaradi spremembe, ki jo prinaša spremenjeni zakon o tujcih, pa bo odločitev tujih študentov iz tretjih držav za študij v Sloveniji še toliko težja.
"Marsikdo si ne bo mogel privoščiti študija v Sloveniji." - prof. dr. Tomaž Deželan, pomočnik rektorja Univerze v Ljubljani
"V Sloveniji opažamo, da je znanje vse manj vrednota."
Z ministrstva za notranje zadeve pojasnjujejo, da so v zakon o tujcih pač prenesli evropsko direktivo, kar je pogost izgovor, ko gre kaj narobe. Evropa je določila cilje in zapisala priporočila, Slovenija pa je v svojo nacionalno zakonodajo sama vnesla sporne podrobnosti, ki že nekaj mesecev burijo duhove. V direktivi, na katero se sklicuje MNZ, na primer piše tudi to, da bi bilo treba izboljšati in poenostaviti pogoje za vstop in prebivanje tistih, ki želijo priti v unijo zaradi študija.
Ekonomska fakulteta v Ljubljani ima pri nas največ študentov iz držav nečlanic unije, internacionalizacija je pomemben temelj te fakultete.
"Mislimo, da je to hud udarec za študente. To so dobri študenti, veliko jih v Sloveniji najde zaposlitev, zato je to tudi izguba za delodajalce, saj dobrih diplomantov na trgu manjka." - prof. dr. Andreja Cirman, prodekanja za študijske zadeve na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani
Predsednik Študentske organizacije Slovenije Andrej Pirjevec pravi, da gre od sprejetja novele zakona o tujcih naprej za pravo večmesečno agonijo.
"Škoda je narejena, v naslednjem šolskem letu bo zagotovo manj vpisanih tujih študentov iz tretjih držav, kar je škoda za naš visokošolski prostor. Ta poseg je v nasprotju s stebri našega izobraževalnega sistema, med katerimi sta internacionalizacija in mobilnost študentov. Sem pa optimist, komunikacija zdaj poteka s poslanskimi skupinami, z ministrstvi, verjamem, da se vsi zavedajo, da je bila ta stvar narobe zastavljena in da se mora rešiti v prihodnjih tednih, mesecih, upam, da čim prej." - Andrej Pirjevec, predsednik ŠOS
Bojana Markovska Klepec je pred leti prišla študirat k nam iz Makedonije, uspešno je končala študij, se zaposlila, ker je dobila dobro ponudba, v Sloveniji ima zdaj tudi družino, tu je njen dom. Je v drugem letniku doktorskega študija na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.
"Tuji študenti pomembno prispevajo h konkurenčnosti Slovenije, ker se med študijem stkejo pomembne vezi in tuji študenti odpirajo vrata v tuja gospodarstva. Vse to vpliva na rast izvoza, ki je ključni element slovenskega gospodarstva."
Dino Felić, študent iz Bosne in Hercegovine, se v Sloveniji vpisuje v tretji letnik fakultete. Ponovimo, kar nam je povedal državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje. Ali ima vsak resni študent, ki pride iz Zahodnega Balkana štipendijo? Dino odgovori: "To ni res. Jaz je nimam. Če v Bosni dobiš štipendijo, ta na letni ravni znaša 500 evrov. Zaradi štipendije, ki je tako nizka, študent iz Bosne in Hercegovine v Sloveniji ne bo dobil dovoljenja za prebivanje."
"S finančnega vidika tuji študenti ne predstavljajo težave za slovensko državo."
Luka Radičević iz Srbije končuje četrti letnik in upa, da se bo lahko kmalu vpisal na magistrski študij:
"Slovenija se mi je zdela dobra priložnost zaradi bližine in dobrih študijskih programov."
Italija:
Nemčija:
1251 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Novela Zakona o tujcih za študentke in študente iz držav, ki niso članice Evropske unije, zaostruje način dokazovanja zadostnih sredstev za preživljanje med študijem v Sloveniji. Univerze, fakultete, akademije, študenti in njihove organizacije že več mesecev opozarjajo, da bo to povzročilo veliko težav, manj vpisanih in številne negativne posledice, ki jih bo občutilo tudi gospodarstvo. Ali so vladajoči njihovim pozivom prisluhnili?
Ali Slovenija najboljšim tujim študentom pripira vrata fakultet in akademij?
Za študentke in študente iz držav, ki niso članice Evropske unije, novela zakona o tujcih zaostruje način dokazovanja zadostnih sredstev za preživljanje med študijem v Sloveniji. Univerze, fakultete, akademije, študenti in njihove organizacije že več mesecev opozarjajo, da bo to povzročilo veliko težav, manj vpisanih in številne negativne posledice, ki jih bo občutilo tudi gospodarstvo. Ali so vladajoči njihovim pozivom prisluhnili?
Med tujimi študenti, ki prihajajo na slovenske fakultete in akademije, prevladujejo študentke in študenti iz držav, ki niso članice unije, največ jih je iz jugovzhodne Evrope. Najboljši med najboljšimi, talenti, nadarjeni, številni iz revnejših družin, zato med študijem delajo, da si zagotovijo denar za preživljanje. Ni jim lahko. Po sprejetju novele Zakona o tujcih spomladi letos pa jim je še težje, saj so s spremembo zakona tujim študentom iz držav, ki niso članice unije, zagrenili življenje z zaostritvijo dokazovanja zadostnih sredstev za preživljanje. Prej je zadoščala pisna izjava staršev, da bodo svojemu otroku finančno pomagali med študijem, zdaj pa mora tuji študent, da pridobi dovoljenje za bivanje pri nas, dokazati, da ima nekaj več kot 400 evrov prihodkov mesečno ali pa, da ima na svojem bančnem računu za študijsko leto pripravljenih približno 5 tisoč evrov.
Na ministrstvo za notranje zadeve so univerze, fakultete, študenti, študentske organizacije in še mnogi drugi naslavljali vprašanja, prošnje za tolmačenje nerazumljivih zahtev in pozive, da bo ta poseg povzročil veliko škodljivih in dolgoročnih posledic, opozarjali so tudi ministrstvo za izobraževanje, kjer pa najraje povedo, da je za to zadevo pristojno notranje ministrstvo. A študentke in študenti, tuji in domači, bi morali biti predvsem njihova skrb. Skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim dr. Vatovcem, poslancem Levice, pa je pred dnevi vložila novo novelo Zakona o tujcih, s katero predlaga, da bi potekalo dokazovanje zadostnih sredstev za preživljanje spet po starem, s pisno izjavo staršev oziroma skrbnikov. Vlada bo ta predlog predvidoma obravnavala na eni izmed prihodnjih sej, a zaenkrat kaže, da so pozivi študentov, njihovih organizacij, univerz, fakultet in akademij pri odločevalcih bolj ali manj naleteli na gluha ušesa.
"Študentke in študenti, ki pridejo študirat v Slovenijo z resnimi nameni, s tem nimajo težav, je pa ta zakon zakompliciral življenje vsem tistim, ki so prišli sem z manj resnimi nameni, se vpisali, potem pa namesto študija opravljali kakšno drugo delo ..." - dr. Mitja Slavinec, državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport
"O tem še nismo sprejeli sklepa oziroma stališča," odgovarja dr. Slavinec.
Prof. dr. Tomaž Deželan, pomočnik rektorja Univerze v Ljubljani, pravi, da zlorab z vpisovanjem pri tujih študentih ni, da je tega veliko več pri slovenskih študentih. Tuji študenti iz držav nečlanic unije resno študirajo, saj le tako lahko dosežejo svoje življenjske cilje. Zaradi spremembe, ki jo prinaša spremenjeni zakon o tujcih, pa bo odločitev tujih študentov iz tretjih držav za študij v Sloveniji še toliko težja.
"Marsikdo si ne bo mogel privoščiti študija v Sloveniji." - prof. dr. Tomaž Deželan, pomočnik rektorja Univerze v Ljubljani
"V Sloveniji opažamo, da je znanje vse manj vrednota."
Z ministrstva za notranje zadeve pojasnjujejo, da so v zakon o tujcih pač prenesli evropsko direktivo, kar je pogost izgovor, ko gre kaj narobe. Evropa je določila cilje in zapisala priporočila, Slovenija pa je v svojo nacionalno zakonodajo sama vnesla sporne podrobnosti, ki že nekaj mesecev burijo duhove. V direktivi, na katero se sklicuje MNZ, na primer piše tudi to, da bi bilo treba izboljšati in poenostaviti pogoje za vstop in prebivanje tistih, ki želijo priti v unijo zaradi študija.
Ekonomska fakulteta v Ljubljani ima pri nas največ študentov iz držav nečlanic unije, internacionalizacija je pomemben temelj te fakultete.
"Mislimo, da je to hud udarec za študente. To so dobri študenti, veliko jih v Sloveniji najde zaposlitev, zato je to tudi izguba za delodajalce, saj dobrih diplomantov na trgu manjka." - prof. dr. Andreja Cirman, prodekanja za študijske zadeve na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani
Predsednik Študentske organizacije Slovenije Andrej Pirjevec pravi, da gre od sprejetja novele zakona o tujcih naprej za pravo večmesečno agonijo.
"Škoda je narejena, v naslednjem šolskem letu bo zagotovo manj vpisanih tujih študentov iz tretjih držav, kar je škoda za naš visokošolski prostor. Ta poseg je v nasprotju s stebri našega izobraževalnega sistema, med katerimi sta internacionalizacija in mobilnost študentov. Sem pa optimist, komunikacija zdaj poteka s poslanskimi skupinami, z ministrstvi, verjamem, da se vsi zavedajo, da je bila ta stvar narobe zastavljena in da se mora rešiti v prihodnjih tednih, mesecih, upam, da čim prej." - Andrej Pirjevec, predsednik ŠOS
Bojana Markovska Klepec je pred leti prišla študirat k nam iz Makedonije, uspešno je končala študij, se zaposlila, ker je dobila dobro ponudba, v Sloveniji ima zdaj tudi družino, tu je njen dom. Je v drugem letniku doktorskega študija na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.
"Tuji študenti pomembno prispevajo h konkurenčnosti Slovenije, ker se med študijem stkejo pomembne vezi in tuji študenti odpirajo vrata v tuja gospodarstva. Vse to vpliva na rast izvoza, ki je ključni element slovenskega gospodarstva."
Dino Felić, študent iz Bosne in Hercegovine, se v Sloveniji vpisuje v tretji letnik fakultete. Ponovimo, kar nam je povedal državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje. Ali ima vsak resni študent, ki pride iz Zahodnega Balkana štipendijo? Dino odgovori: "To ni res. Jaz je nimam. Če v Bosni dobiš štipendijo, ta na letni ravni znaša 500 evrov. Zaradi štipendije, ki je tako nizka, študent iz Bosne in Hercegovine v Sloveniji ne bo dobil dovoljenja za prebivanje."
"S finančnega vidika tuji študenti ne predstavljajo težave za slovensko državo."
Luka Radičević iz Srbije končuje četrti letnik in upa, da se bo lahko kmalu vpisal na magistrski študij:
"Slovenija se mi je zdela dobra priložnost zaradi bližine in dobrih študijskih programov."
Italija:
Nemčija:
10 mesecev potem, ko so v javnost prišle obtožbe o nasilju v Psihiatrični kliniki Ljubljana, nadzori še vedno potekajo ali pa ne ugotavljajo nepravilnosti. Kaj se dejansko dogaja v Polju? V oddajo smo povabili tudi eneralnega direktorja zavoda psihiatrične klinike, prof. dr. Bojana Zalarja, ki pa je gostovanje v oddaji tik pred zdajci odpovedal.
Varnost. Stanje varnega oziroma stanje, položaj, ki omogoča, da komu ne grozi nevarnost, kaj neprijetnega. Tako varnost opisuje Slovar slovenskega knjižnega jezika. V zadnjem času je ta beseda spet aktualna. Kaj pomeni varnost? Kaj ogroženost? Se v Sloveniji počutite varne? Ogrožene? Bo v prihodnosti Slovenija ogrožena kaj bolj? Predstavlja orožje garancijo varnosti? Bi služili vojaški rok, če bi ga spet uvedli? Kaj pa, če bi bila Slovenija napadena, kako bi ravnali?
Medtem ko v Nemčiji legalizirajo konopljo tudi v tako imenovane rekreativne namene in nemški pacienti lahko brez težav dobijo kakovostno konopljo tudi na recept, v nekateri državah še vedno prevladujejo represivni in moralistični vidiki. Več slovenskih vlad je obljubljalo premike na tem področju, vendar so, kljub tudi obetavnim davčnim prihodkom in bogatemu znanju, slovenski bolniki, ki si pomagajo s konopljo, še vedno v veliki meri prepuščeni nevarnemu črnemu trgu. Na posvetu o novih odkritjih in priložnostih uporabe konoplje v Državnem svetu so svoje stališče predstavili tudi z bolniki, kaj pa pravi birokratski aparat?
Podnebno pravo se še razvija, vendar imajo vse številnejše podnebne tožbe vse večji vpliv na številna področja, od oblikovanja okoljskih politik do zavarovanj. Izpostavili bomo nekaj evropskih primerov. Lani smo v Sloveniji doživeli katastrofalne poplave: lahko tudi pri nas pričakujemo prve podnebne tožbe?
Zakaj je v šolskem sistemu naenkrat toliko odličnjakov, so s tem povezane tudi rekordne omejitve po srednjih šolah? Govorimo o tako imenovani ocenomaniji, ki že več let preplavlja slovensko izobraževanje, in o posledicah, ki jih povzroča.
V sedmem tednu zdravniške stavke pogajanja med Fidesom in vlado stojijo in nič ne kaže, da bi bila sklenitev dogovora blizu. V petek bodo začeli veljati umiki soglasij za nadurno delo, zato vlada med drugim načrtuje uvedbo izmenskega dela. Kaj pa dolgoročne rešitve? Je gordijski vozel slovenskega javnega zdravstva sploh mogoče presekati?
Po nedavnem razkritju dveh primerov napak pri operacijah sta vprašanji o varnosti pacientov in obravnavanju napak ali malomarnosti pri zdravljenju seveda zelo aktualni. Da je škodljivih dogodkov zagotovo veliko in da zaradi njih v povprečju v slovenskih bolnišnicah zaradi takih dogodkov na dan umreta po dva bolnika, že vrsto let opozarja zdravnik, specialist pediatrije in javnega zdravja dr. Andrej Robida. Kot klinični presojevalec pri mednarodni akreditacijski hiši je preučil kulturo varnosti tudi v slovenskih bolnišnicah in sodeloval pri številnih analizah napak, ki so se končale s smrtjo. Prepričan je, da je velika večina takih dogodkov posledica slabega sistema. Ta bi z boljšim načrtovanjem moral imeti dovolj varovalk za preprečevanje večine neljubih škodljivih dogodkov, ki bi jih bilo sicer mogoče preprečiti. Kljub številnim priporočilom in pobudam razočarano ugotavlja, da so na področju varnosti pacientov spremembe izrazito počasne. Kaj bi torej morali narediti za večjo varnost in učinkovitejše zdravljenje pacientov, za prevzemanje odgovornosti brez javnega obsojanja in za večjo kulturo varnosti in ne strahu v zdravstvenem sistemu?
Leto 2024 se je začelo s stavkami zdravnikov, sodnikov, tožilcev, upravnih enot, v ponedeljek so začeli stavkati tudi operaterji številke za klice v sili 112.
Grčija je bila leta 2010 na robu prepada. V državo je prišla evropska Trojka z več kot 200 milijardami evrov posojil. Sledila so leta ostrih varčevalnih ukrepov, občutno znižanje plač in pokojnin, odpuščanja, razkroj javnega sektorja, neperspektivnost … Skoraj 15 let pozneje je po uradnih statistikah grško gospodarstvo eno najbolj hitro rastočih na svetu, v državo prihajajo nove investicije, predsednik vlade Micotakis velja za ljubljenca bruseljske birokracije. Kakšno pa je vsakdanje življenje, kaj se skriva za zloščenimi statistikami in digitalizacijo, kako Grki gledajo na evropsko prihodnost?
Ob svetovnem dnevu radia se sprašujemo o trendih, ki se nakazujejo v 'Novem svetu' avdia in spremembah navad naših občinstev. Bo umetna inteligenca na področju radia velik igralec ali bolj nenevaren asistent? Dotaknemo se tudi predlaganih sprememb medijske zakonodaje in tega, kako dobro ta opremlja radio za neizbežno migracijo iz analognega v digitalno domeno. Kaj korenito varčevanje v našem javnem servisu pomeni za razvoj radia in ali je radio v svojem bistvu še isti kot pred stoletjem, ko se je v svetu začenjala pisati njegova zgodba?
Z ministrico za kulturo dr. Asto Vrečko se pogovarjamo o presežkih in težavah v slovenski kulturi, kadrovanju, statusu samozaposlenih, institucionalni in alternativni kulturi, EPK v Novi Gorici, prenavljanju medijske zakonodaje, RTV Slovenija, odnosu do poezije in ideologije. Pa tudi o aktualnih vladnih in strankarskih pretresih.
V Globalnem poročilu o razmerah v delovnem okolju Gallup smo bili Evropejci v letu 2022 najbolj nezadovoljni na svojih delovnih mestih na svetu. Takih, ki so so svoje delo opravljali zavzeto, je bilo 13 odstotkov, to je bilo precej nižje od svetovnega povprečja, ki je bilo pri 23 odstotkih. Zakaj se v službi ne počutimo dobro, kdo je odgovoren za naše dobro počutje pri delu in kakšne so prakse za izboljšanje delovne klime v nekaterih slovenskih podjetjih? Odgovore smo iskali na mednarodnem kadrovskem forumu IEDC – Poslovne šole Bled, ki je letos potekal pod naslovom “Dobro počutje pri delu”.
Medtem ko imajo nekateri državljani lahko koristi od energije, pridobljene iz obnovljivih virov, si več kot 50 milijonov ljudi v EU ne more privoščiti ustrezne ravni porabe energije in živi v energetski revščini. Prejšnji teden so torej v Hrastniku odprli prvo zadružno skupnostno samooskrbno sončno elektrarno v državi, ki ob demokratičnem potencialu naslavlja tudi vprašanje, kako v energetske skupnosti vključevati tiste, ki si ne morejo privoščiti energetskega prehoda. Sogovornika: Boštjan Remic, društvo za sonaraven razvoj Focus; dr. Tomislav Tkalec, vodja sektorja za obnovljive vire energije na direktoratu za energijo ministrstva za okolje, podnebje in energijo.
Medijski zakon, ki je bil sprejet leta 2001, je zastarel. Sredi decembra 2023 se je začela javna razprava o predlogu novega zakona o medijih, za katerega na ministrstvu za kulturo, kjer so ga napisali, pravijo, da je sodoben in ambiciozen.
Slovenija bo v začetku februarja izdala tako imenovane ljudske obveznice. Med 1. in 16. februarjem bo državna zakladnica fizičnim osebam v nakup ponudila za 250 milijonov evrov dolžniških vrednostnih papirjev. To bo prva izdaja obveznic, namenjena izključno neprofesionalnim vlagateljem.
Čeprav strokovnjaki na nujnost prehoda iz institucionalne oskrbe v skupnostno opozarjajo že desetletja, v Sloveniji na tem področju še vedno zaostajamo. V procesu sprejemanja je desetletna strategija za dezinstitucionalizacijo, ki bo določila konkretne ukrepe in zaveze glede preobrazbe zavodov tako, da bo za 3.500 uporabnikov socialnovarstvenih zavodov, centrov za usposabljanje, delo in varstvo, varstveno delovnih centrov in kombiniranih zavodov omogočeno življenje s podporo v skupnosti. Ta reforma bo omogočila tudi začetek črpanja evropskih kohezijskih sredstev že letos. Po naših informacijah gre za približno trideset milijonov evrov evropskih sredstev. Ne glede na ta sredstva, v ospredju bi morale biti osnovne človekove pravice.
Vlada je pred kratkim potrdila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli, ki med drugimi prinaša tudi nekaj novosti pri nacionalnem preverjanju znanja, šolanju na domu in obveznih tujih jezikih. Večplastnega vprašanja o izzivih sodobnega izobraževalnega sistema in ciljih, ki jih kot družba želimo doseči se v Vročem mikrofonu lotevamo s premislekom o izobraževalni politiki in smiselnosti priprave celovitega nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja. Gost Borisa Žgajnarja je dr. Damijan Štefanc, izredni profesor za področje didaktike in kurikularnih teorij na ljubljanski Filozofski fakulteti.
S profesorico sociologije in nekdanjo hrvaško zunanjo ministrico dr. Vesno Pusić o aktualnih izzivih Evropske unije. Zakaj je širitev na Balkan zastala, kje so resnične meje Unije, kakšna je njena vloga v vojni, kaj dobrega in morda tudi slabega prinaša članstvo. Kaj bi še lahko storili za boljše odnose med Slovenijo in Hrvaško. *Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.
Bosansko-ameriški pisatelj, pesnik, kolumnist in predavatelj kreativnega pisanja na ugledni ameriški univerzi Princeton Aleksandar Hemon velja za enega največjih mojstrov pisane besede s tega prostora, ki mu je uspelo na zelo zahtevnem in konkurenčnem ameriškem trgu. Že več kot 30 let živi v Združenih državah Amerike, kjer se je znašel tik pred krvavim razpadom Jugoslavije in pozneje čez lužo tudi ostal.
Več kot pol ure sodne obravnave, 6 strani zapisnika, moralni nauk in 40 evrov globe, to je epilog neplačane vozovnice za Ljubljanski potniški promet, ki si ga je privoščila mladoletnica. Gre za 1,30 evra. V letu 2022 je mestni inšpektorat podal več kot 720 obdolžilnih predlogov na okrajno sodišče v Ljubljani zaradi neplačila vozovnice za Ljubljanski potniški promet. "Mi ne vemo, v kakšen dohodkovni razred neplačnik spada, niti nas to ne zanima," pravijo na LPP, kjer opažajo rast neplačnikov. Na sodišče grejo samo mladoletni, odrasli neplačniki pa, če se ne pritožijo, samo plačajo globo.
Neveljaven email naslov