Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Novela Zakona o tujcih za študentke in študente iz držav, ki niso članice Evropske unije, zaostruje način dokazovanja zadostnih sredstev za preživljanje med študijem v Sloveniji. Univerze, fakultete, akademije, študenti in njihove organizacije že več mesecev opozarjajo, da bo to povzročilo veliko težav, manj vpisanih in številne negativne posledice, ki jih bo občutilo tudi gospodarstvo. Ali so vladajoči njihovim pozivom prisluhnili?
Ali Slovenija najboljšim tujim študentom pripira vrata fakultet in akademij?
Za študentke in študente iz držav, ki niso članice Evropske unije, novela zakona o tujcih zaostruje način dokazovanja zadostnih sredstev za preživljanje med študijem v Sloveniji. Univerze, fakultete, akademije, študenti in njihove organizacije že več mesecev opozarjajo, da bo to povzročilo veliko težav, manj vpisanih in številne negativne posledice, ki jih bo občutilo tudi gospodarstvo. Ali so vladajoči njihovim pozivom prisluhnili?
Med tujimi študenti, ki prihajajo na slovenske fakultete in akademije, prevladujejo študentke in študenti iz držav, ki niso članice unije, največ jih je iz jugovzhodne Evrope. Najboljši med najboljšimi, talenti, nadarjeni, številni iz revnejših družin, zato med študijem delajo, da si zagotovijo denar za preživljanje. Ni jim lahko. Po sprejetju novele Zakona o tujcih spomladi letos pa jim je še težje, saj so s spremembo zakona tujim študentom iz držav, ki niso članice unije, zagrenili življenje z zaostritvijo dokazovanja zadostnih sredstev za preživljanje. Prej je zadoščala pisna izjava staršev, da bodo svojemu otroku finančno pomagali med študijem, zdaj pa mora tuji študent, da pridobi dovoljenje za bivanje pri nas, dokazati, da ima nekaj več kot 400 evrov prihodkov mesečno ali pa, da ima na svojem bančnem računu za študijsko leto pripravljenih približno 5 tisoč evrov.
Na ministrstvo za notranje zadeve so univerze, fakultete, študenti, študentske organizacije in še mnogi drugi naslavljali vprašanja, prošnje za tolmačenje nerazumljivih zahtev in pozive, da bo ta poseg povzročil veliko škodljivih in dolgoročnih posledic, opozarjali so tudi ministrstvo za izobraževanje, kjer pa najraje povedo, da je za to zadevo pristojno notranje ministrstvo. A študentke in študenti, tuji in domači, bi morali biti predvsem njihova skrb. Skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim dr. Vatovcem, poslancem Levice, pa je pred dnevi vložila novo novelo Zakona o tujcih, s katero predlaga, da bi potekalo dokazovanje zadostnih sredstev za preživljanje spet po starem, s pisno izjavo staršev oziroma skrbnikov. Vlada bo ta predlog predvidoma obravnavala na eni izmed prihodnjih sej, a zaenkrat kaže, da so pozivi študentov, njihovih organizacij, univerz, fakultet in akademij pri odločevalcih bolj ali manj naleteli na gluha ušesa.
"Študentke in študenti, ki pridejo študirat v Slovenijo z resnimi nameni, s tem nimajo težav, je pa ta zakon zakompliciral življenje vsem tistim, ki so prišli sem z manj resnimi nameni, se vpisali, potem pa namesto študija opravljali kakšno drugo delo ..." - dr. Mitja Slavinec, državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport
"O tem še nismo sprejeli sklepa oziroma stališča," odgovarja dr. Slavinec.
Prof. dr. Tomaž Deželan, pomočnik rektorja Univerze v Ljubljani, pravi, da zlorab z vpisovanjem pri tujih študentih ni, da je tega veliko več pri slovenskih študentih. Tuji študenti iz držav nečlanic unije resno študirajo, saj le tako lahko dosežejo svoje življenjske cilje. Zaradi spremembe, ki jo prinaša spremenjeni zakon o tujcih, pa bo odločitev tujih študentov iz tretjih držav za študij v Sloveniji še toliko težja.
"Marsikdo si ne bo mogel privoščiti študija v Sloveniji." - prof. dr. Tomaž Deželan, pomočnik rektorja Univerze v Ljubljani
"V Sloveniji opažamo, da je znanje vse manj vrednota."
Z ministrstva za notranje zadeve pojasnjujejo, da so v zakon o tujcih pač prenesli evropsko direktivo, kar je pogost izgovor, ko gre kaj narobe. Evropa je določila cilje in zapisala priporočila, Slovenija pa je v svojo nacionalno zakonodajo sama vnesla sporne podrobnosti, ki že nekaj mesecev burijo duhove. V direktivi, na katero se sklicuje MNZ, na primer piše tudi to, da bi bilo treba izboljšati in poenostaviti pogoje za vstop in prebivanje tistih, ki želijo priti v unijo zaradi študija.
Ekonomska fakulteta v Ljubljani ima pri nas največ študentov iz držav nečlanic unije, internacionalizacija je pomemben temelj te fakultete.
"Mislimo, da je to hud udarec za študente. To so dobri študenti, veliko jih v Sloveniji najde zaposlitev, zato je to tudi izguba za delodajalce, saj dobrih diplomantov na trgu manjka." - prof. dr. Andreja Cirman, prodekanja za študijske zadeve na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani
Predsednik Študentske organizacije Slovenije Andrej Pirjevec pravi, da gre od sprejetja novele zakona o tujcih naprej za pravo večmesečno agonijo.
"Škoda je narejena, v naslednjem šolskem letu bo zagotovo manj vpisanih tujih študentov iz tretjih držav, kar je škoda za naš visokošolski prostor. Ta poseg je v nasprotju s stebri našega izobraževalnega sistema, med katerimi sta internacionalizacija in mobilnost študentov. Sem pa optimist, komunikacija zdaj poteka s poslanskimi skupinami, z ministrstvi, verjamem, da se vsi zavedajo, da je bila ta stvar narobe zastavljena in da se mora rešiti v prihodnjih tednih, mesecih, upam, da čim prej." - Andrej Pirjevec, predsednik ŠOS
Bojana Markovska Klepec je pred leti prišla študirat k nam iz Makedonije, uspešno je končala študij, se zaposlila, ker je dobila dobro ponudba, v Sloveniji ima zdaj tudi družino, tu je njen dom. Je v drugem letniku doktorskega študija na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.
"Tuji študenti pomembno prispevajo h konkurenčnosti Slovenije, ker se med študijem stkejo pomembne vezi in tuji študenti odpirajo vrata v tuja gospodarstva. Vse to vpliva na rast izvoza, ki je ključni element slovenskega gospodarstva."
Dino Felić, študent iz Bosne in Hercegovine, se v Sloveniji vpisuje v tretji letnik fakultete. Ponovimo, kar nam je povedal državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje. Ali ima vsak resni študent, ki pride iz Zahodnega Balkana štipendijo? Dino odgovori: "To ni res. Jaz je nimam. Če v Bosni dobiš štipendijo, ta na letni ravni znaša 500 evrov. Zaradi štipendije, ki je tako nizka, študent iz Bosne in Hercegovine v Sloveniji ne bo dobil dovoljenja za prebivanje."
"S finančnega vidika tuji študenti ne predstavljajo težave za slovensko državo."
Luka Radičević iz Srbije končuje četrti letnik in upa, da se bo lahko kmalu vpisal na magistrski študij:
"Slovenija se mi je zdela dobra priložnost zaradi bližine in dobrih študijskih programov."
Italija:
Nemčija:
1252 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Novela Zakona o tujcih za študentke in študente iz držav, ki niso članice Evropske unije, zaostruje način dokazovanja zadostnih sredstev za preživljanje med študijem v Sloveniji. Univerze, fakultete, akademije, študenti in njihove organizacije že več mesecev opozarjajo, da bo to povzročilo veliko težav, manj vpisanih in številne negativne posledice, ki jih bo občutilo tudi gospodarstvo. Ali so vladajoči njihovim pozivom prisluhnili?
Ali Slovenija najboljšim tujim študentom pripira vrata fakultet in akademij?
Za študentke in študente iz držav, ki niso članice Evropske unije, novela zakona o tujcih zaostruje način dokazovanja zadostnih sredstev za preživljanje med študijem v Sloveniji. Univerze, fakultete, akademije, študenti in njihove organizacije že več mesecev opozarjajo, da bo to povzročilo veliko težav, manj vpisanih in številne negativne posledice, ki jih bo občutilo tudi gospodarstvo. Ali so vladajoči njihovim pozivom prisluhnili?
Med tujimi študenti, ki prihajajo na slovenske fakultete in akademije, prevladujejo študentke in študenti iz držav, ki niso članice unije, največ jih je iz jugovzhodne Evrope. Najboljši med najboljšimi, talenti, nadarjeni, številni iz revnejših družin, zato med študijem delajo, da si zagotovijo denar za preživljanje. Ni jim lahko. Po sprejetju novele Zakona o tujcih spomladi letos pa jim je še težje, saj so s spremembo zakona tujim študentom iz držav, ki niso članice unije, zagrenili življenje z zaostritvijo dokazovanja zadostnih sredstev za preživljanje. Prej je zadoščala pisna izjava staršev, da bodo svojemu otroku finančno pomagali med študijem, zdaj pa mora tuji študent, da pridobi dovoljenje za bivanje pri nas, dokazati, da ima nekaj več kot 400 evrov prihodkov mesečno ali pa, da ima na svojem bančnem računu za študijsko leto pripravljenih približno 5 tisoč evrov.
Na ministrstvo za notranje zadeve so univerze, fakultete, študenti, študentske organizacije in še mnogi drugi naslavljali vprašanja, prošnje za tolmačenje nerazumljivih zahtev in pozive, da bo ta poseg povzročil veliko škodljivih in dolgoročnih posledic, opozarjali so tudi ministrstvo za izobraževanje, kjer pa najraje povedo, da je za to zadevo pristojno notranje ministrstvo. A študentke in študenti, tuji in domači, bi morali biti predvsem njihova skrb. Skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim dr. Vatovcem, poslancem Levice, pa je pred dnevi vložila novo novelo Zakona o tujcih, s katero predlaga, da bi potekalo dokazovanje zadostnih sredstev za preživljanje spet po starem, s pisno izjavo staršev oziroma skrbnikov. Vlada bo ta predlog predvidoma obravnavala na eni izmed prihodnjih sej, a zaenkrat kaže, da so pozivi študentov, njihovih organizacij, univerz, fakultet in akademij pri odločevalcih bolj ali manj naleteli na gluha ušesa.
"Študentke in študenti, ki pridejo študirat v Slovenijo z resnimi nameni, s tem nimajo težav, je pa ta zakon zakompliciral življenje vsem tistim, ki so prišli sem z manj resnimi nameni, se vpisali, potem pa namesto študija opravljali kakšno drugo delo ..." - dr. Mitja Slavinec, državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport
"O tem še nismo sprejeli sklepa oziroma stališča," odgovarja dr. Slavinec.
Prof. dr. Tomaž Deželan, pomočnik rektorja Univerze v Ljubljani, pravi, da zlorab z vpisovanjem pri tujih študentih ni, da je tega veliko več pri slovenskih študentih. Tuji študenti iz držav nečlanic unije resno študirajo, saj le tako lahko dosežejo svoje življenjske cilje. Zaradi spremembe, ki jo prinaša spremenjeni zakon o tujcih, pa bo odločitev tujih študentov iz tretjih držav za študij v Sloveniji še toliko težja.
"Marsikdo si ne bo mogel privoščiti študija v Sloveniji." - prof. dr. Tomaž Deželan, pomočnik rektorja Univerze v Ljubljani
"V Sloveniji opažamo, da je znanje vse manj vrednota."
Z ministrstva za notranje zadeve pojasnjujejo, da so v zakon o tujcih pač prenesli evropsko direktivo, kar je pogost izgovor, ko gre kaj narobe. Evropa je določila cilje in zapisala priporočila, Slovenija pa je v svojo nacionalno zakonodajo sama vnesla sporne podrobnosti, ki že nekaj mesecev burijo duhove. V direktivi, na katero se sklicuje MNZ, na primer piše tudi to, da bi bilo treba izboljšati in poenostaviti pogoje za vstop in prebivanje tistih, ki želijo priti v unijo zaradi študija.
Ekonomska fakulteta v Ljubljani ima pri nas največ študentov iz držav nečlanic unije, internacionalizacija je pomemben temelj te fakultete.
"Mislimo, da je to hud udarec za študente. To so dobri študenti, veliko jih v Sloveniji najde zaposlitev, zato je to tudi izguba za delodajalce, saj dobrih diplomantov na trgu manjka." - prof. dr. Andreja Cirman, prodekanja za študijske zadeve na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani
Predsednik Študentske organizacije Slovenije Andrej Pirjevec pravi, da gre od sprejetja novele zakona o tujcih naprej za pravo večmesečno agonijo.
"Škoda je narejena, v naslednjem šolskem letu bo zagotovo manj vpisanih tujih študentov iz tretjih držav, kar je škoda za naš visokošolski prostor. Ta poseg je v nasprotju s stebri našega izobraževalnega sistema, med katerimi sta internacionalizacija in mobilnost študentov. Sem pa optimist, komunikacija zdaj poteka s poslanskimi skupinami, z ministrstvi, verjamem, da se vsi zavedajo, da je bila ta stvar narobe zastavljena in da se mora rešiti v prihodnjih tednih, mesecih, upam, da čim prej." - Andrej Pirjevec, predsednik ŠOS
Bojana Markovska Klepec je pred leti prišla študirat k nam iz Makedonije, uspešno je končala študij, se zaposlila, ker je dobila dobro ponudba, v Sloveniji ima zdaj tudi družino, tu je njen dom. Je v drugem letniku doktorskega študija na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.
"Tuji študenti pomembno prispevajo h konkurenčnosti Slovenije, ker se med študijem stkejo pomembne vezi in tuji študenti odpirajo vrata v tuja gospodarstva. Vse to vpliva na rast izvoza, ki je ključni element slovenskega gospodarstva."
Dino Felić, študent iz Bosne in Hercegovine, se v Sloveniji vpisuje v tretji letnik fakultete. Ponovimo, kar nam je povedal državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje. Ali ima vsak resni študent, ki pride iz Zahodnega Balkana štipendijo? Dino odgovori: "To ni res. Jaz je nimam. Če v Bosni dobiš štipendijo, ta na letni ravni znaša 500 evrov. Zaradi štipendije, ki je tako nizka, študent iz Bosne in Hercegovine v Sloveniji ne bo dobil dovoljenja za prebivanje."
"S finančnega vidika tuji študenti ne predstavljajo težave za slovensko državo."
Luka Radičević iz Srbije končuje četrti letnik in upa, da se bo lahko kmalu vpisal na magistrski študij:
"Slovenija se mi je zdela dobra priložnost zaradi bližine in dobrih študijskih programov."
Italija:
Nemčija:
"Verjetno se ne zavedamo, kako velike spremembe prinaša umetna inteligenca na vseh področjih. Tako v poklicih kot v zasebnem življenju. Pri nas smo desetletja za časom," meni stroka, ki je prejšnji teden s posvetom na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti opozorila na to, da šolski sistem trenutno ne sledi napredku in pušča slovenske otroke na področju računalniške in digitalne pismenosti daleč zadaj. V šolah dodajajo, da nam manjka sistemska usmeritev, saj je trenutno vse odvisno predvsem od motiviranosti in iznajdljivosti šol in učiteljev.
Od pomladi 2020, ko se je začela pandemija covida-19, je doživelo področje organizacije dela ogromen preobrat, po mnenju strokovnjakov celo največjega po industrijski revoluciji. Delež hibridnih oblik dela vztrajno narašča, po podatkih za ameriški trg se je število podjetij, ki vključujejo delo od doma, od leta 2019 celo podeseterilo. Kljub temu pa tradicionalno delo na delovnem mestu še zdaleč ni zastarelo, zbuja pa nova vprašanja socialne pravičnosti. Bodo hibridne dela postale nova stalnica in kaj s psihološkega in socialnega vidika to prinaša s seboj?
Z začetkom kurilne sezone se v naseljih poveča onesnaženost zraka, ki vpliva na zdravje prebivalcev. Ob kurjenju lesa ali lesnih peletov v majhnih kurilnih napravah se v ozračje sproščajo tudi prašni delci in škodljive snovi. Meteorologi opozarjajo, da v zimskih mesecih število mikroskopsko majhnih delcev v zraku največkrat presega mejne vrednosti, strokovnjaki za javno zdravje pa izpostavljajo, da ima dihanje onesnaženega zraka lahko resne kratkoročne in dolgoročne posledice za zdravje. Kako torej pravilno kuriti, kako izbrati kakovostno gorivo, kako se zaščititi pred vplivom onesnaženega zraka?
Končuje se Generalna skupščina Organizacije združenih narodov v New Yorku. Od voditeljev petih stalnih članic Varnostnega sveta je bil prisoten le ameriški predsednik, medtem ko je francoski predsednik raje gostil britanskega kralja. Kakšna je resnična moč te organizacije v času, ko njen generalni sekretar govori, da se je svet spremenil, institucije pa ne. Zakaj vsi govorijo o reformi, če se zdi, da si je v resnici ne želijo. In kakšno vlogo ima pri vsem tem Slovenija.
Hiter razvoj tehnologije odpira prostor spolnim predatorjem, ki na spletu prežijo na otroke. Otroci pridejo v stik s pornografijo že zelo zgodaj in 35 odstotkov pornografskih vsebin prikazuje spolne odnose brez privolitve. Transakcijsko sekstanje postaja pomemben del spletne ekonomije. Kaj se dogaja in kako delovati preventivno v svetu pornografizacije in financializacije tudi otroških teles?
Evropska centralna banka je desetič zapored zvišala obrestne mere; depozitna obrestna mera je s štirimi odstotki dosegla najvišjo raven od uvedbe skupne evropske valute leta 1999. Najnovejše gospodarske napovedi za območje z evrom medtem predvidevajo nekoliko počasnejšo rast gospodarstva in nekoliko višjo inflacijo. Razmere komentira glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc.
Vse več držav spoznava, da je dolgoletna politika prepovedi uporabe konoplje neučinkovita in škodljiva. V Evropi jo bo povsem legalizirala Nemčija. Ji bo Slovenija sledila? Osemdeset odstotkov Slovencev podpira uporabo konoplje v medicinske namene. Zakaj je zdravniki v praksi ne predpisujejo? Kakšni so potenciali konoplje v medicini, znanosti in gospodarstvu? Kakšne so modre javne politike na tem področju? Prejšnji teden je Slovenija prvič gostila strokovno konferenco ICBC s področja industrije konoplje, ki je namenjena nastajajoči industriji konoplje. Številni sogovornice in sogovornice so se strinjali, da ima Slovenija edinstveno priložnost, da zavzame pomemben del trga industrije konoplje – od uporabe v gradbeništvu, okoljskih rešitvah, kmetijstvu, kemijski in farmacevtski industriji in nenazadnje, ali celo najbolj pomembno, v klinični medicini za zdravljenje številnih boleznih.
Ob načrtovanju obnove poplavljenih in s hudourniškimi nanosi zasutih območij prizadeti prebivalci pričakujejo številne ukrepe za boljše urejanje nižinskih vodotokov. Želijo višje nasipe, utrjene brežine, trdnejše mostove in drugačno urejanje voda, ob katerih živijo. Toda koliko bi stroka pri načrtovanju morala bolj upoštevati tudi vpliv gozda in rečnih povirij ter hudournikov, ki lahko močno vplivajo na posledice poplav v dolinah? Koliko več varnosti bi pridobili z drugačno skrbjo za hudournike in s krepitvijo varovalne ter hidrološke vloge gozda, ki obsega skoraj 60 odstotkov ozemlja?
Naredili smo premočan enačaj med ocenami in svojo samopodobo. Ne bi se smelo zgoditi, da otroci povezujejo ocene s svojo vrednostjo. Ob začetku novega šolskega leta opozarjamo, da je postal uspeh premočna vrednota in da so se v njegovo spiralo – kot v nevarnem stampedu tekmovalnosti – ujeli vsi, ob mladih tudi starši in šole. Šola bi morala namesto tega postati varen azil, torej prostor, kjer se razplamteva notranja motivacija in ne pojenja vrelec radovednosti.
Manfred Spitzer je nevroznanstvenik, vodja Univerzitetne psihiatrične bolnišnice v Ulmu. Raziskovalec možganov in psihiater preučuje vpliv digitalnih naprav na razvoj možganov.
Revolucija, ki jo prinaša umetna inteligenca, se dogaja tudi v Sloveniji. Denimo v načinu pridobivanja pravnih informacij. Tudi o dilemah in odgovornosti v primeru UI halucinacij in prihodnosti uporabe umetne inteligence tako v pravu kot drugje, vključno z dobrobitmi kot nevarnostmi, ki jih lahko prinese.
Eden izmed ključnih razlogov, zakaj je Dunaj najboljše mesto na svetu za življenje, je zagotovo učinkovit javni promet. Podzemna železnica, tramvaji, avtobusi in vlaki ponujajo možnost hitre in poceni mobilnosti po celotnem mestu, vedno več ljudi tudi kolesari po dobro urejenih stezah, pešcem so namenjeni celo pametni semaforji. V avstrijski prestolnici načrtujejo še bolj učinkovito in okolju bolj prijazno mobilnost, eden izmed ključnih ciljev je, da bi imeli na 1000 prebivalcev samo še 250 avtomobilov, želijo si mesto pešcev in kolesarjev, med drugim razvijajo mrežo in infrastrukturo za tovorna kolesa. S prometom prihodnosti se ukvarjajo v posebnem mestnem mislišču Smart Wien. Kaj se lahko naučimo iz dunajskih praks in vizij? Preverjal je Luka Hvalc.
Zdaj, ko so se poplavne vode umaknile, je moč videti, kakšno razdejanje so pustile za seboj in kakšna ogromna škoda je nastala. Za tiste, ki imajo svoje premičnine in nepremičnine zavarovane, je poleg vseh nevšečnosti zdaj tudi čas, da se obrnejo na svoje zavarovalnice in zavarovalne zastopnike in prijavijo škodo, ki je nastala. Roki za prijavo škod so različni, a se bodo glede na okoliščine zavarovalnice prilagodile in jih ne bodo dosledno upoštevale. Kakšen je torej najbolj učinkovit postopek prijave škode? Na kaj moramo biti pozorni, katere dokumente in dokaze moramo zbrati, katere uničene stvari lahko zavržemo in katere shranimo do prihoda cenilca? Nekaj praktičnih nasvetov, kako do zavarovalnih odškodnin, do katerih smo upravičeni, bo z nami delil Samo Ravnikar, zavarovalni zastopnik v podjetju Avalon Tim.
Število primerov nasilja nad zaposlenimi v zdravstvu se povečuje. Gre za grožnje, pisne ali osebne, fizične ali besedne, za sovražne zapise na družbenih omrežjih, napade z orožjem in drugimi predmeti. Podatki kažejo, da nasilje na svojem delovnem mestu občuti povprečno 70 odstotkov zaposlenih v zdravstvu. O napadih v prejšnjih letih smo poročali tudi iz zdravstvenih ustanov v slovenski Istri, žal celo o smrtnih žrtvah. Zdravstveni delavci že dolgo opozarjajo na to, da je marsikdo soočanje z nasiljem že začel sprejemati kot del službe.
Lani so pri Gorski reševalni zvezi Slovenije izvedli rekordnih 667 intervencij, pri katerih so v 55 odstotkih pomagali tujim državljanom. Letos je bilo do zdaj v gorah manj nesreč, kot jih je bilo ta čas lani, a s povečevanjem obiska in turizma lahko pričakujemo več nesreč, ki se pogosto zgodijo tudi zaradi nepripravljenosti in neustrezne opreme. Kako opremljeni hodijo tuji obiskovalci v naše gore, koliko so seznanjeni z zahtevnostjo izbranih planinskih poti in kje iščejo informacije?
"Evalvacija bi morala biti vedno zadnji korak vsake reforme, saj nam pove, kaj je šlo narobe, kaj je bilo dobro in kaj je še treba narediti," pripoveduje dr. Matej Babšek, strokovnjak na področju socialnega varstva, ki je v svoji doktorski nalogi analiziral in ocenil reorganizacijo centrov za socialno delo leta 2018.
Irska je velika za dobre tri Slovenije, ima 4,7 milijona prebivalcev. Obe državi se soočata s podobnimi prometnimi izzivi, predvsem kako zagotoviti učinkovit javni promet in periferijo bolje povezati z mesti. Na Irskem želijo s konkretnim akcijskim načrtom v naslednjih letih občutno povečati število uporabnikov javnega prometa in hkrati vsaj za 10 odstotkov zmanjšati število prevoženih kilometrov z avtomobili na fosilna goriva. Kako bodo ozelenili javni promet? Katere so še druge prakse, ki bi jih morda kazalo posnemati? Kako trajnostno urejajo promet v prestolnici Dublin in kaj je knjižnica koles?
V zadnjih dveh desetletjih se je potrjeno pomanjkanje zdravil v Evropi povečalo za dvajsetkrat. Je kot bolezen, ki se vsako leto poslabša, zdravila pa še ni. Od več kot 5000 registriranih je na slovenskem trgu motena oskrba s približno 300 zdravili, odmeva zlasti pomanjkanje antibiotikov, zelo pereč problem je tudi motena oskrba z zdravili za kronične in redke bolezni. Kakšni so vzroki v ozadju motenj v preskrbi z zdravili, kako jo občutijo zdravniki in pacienti ter kakšno oviro predstavlja pri delu v lekarnah?
Možnost prostovoljne odločitve za 30-urni delovnik, ki hkrati zaposlenemu zagotavlja vse pravice polne zaposlitve, je eden izmed predlogov iz osnutka novele zakona o delovnih razmerjih, ki ga je prejšnji teden poslalo v javno obravnavo ministrstvo za delo. S sprejemom se zelo mudi zaradi rokov za implementacijo evropske zakonodaje, zato bo javna razprava trajala le še nekaj dni. Čeprav zakonsko podlago za 30-urni delovnik s tem šele dobivamo, so nekatera podjetja tako organizacijo dela že preizkusila in tudi uveljavila in bo vsaj v nekaterih branžah skoraj zagotovo postal stalnica, podobno kot delo od doma. Kakšne so praktične izkušnje, prednosti, spremembe, kakšne so pasti takšne ureditve, ki je ob vse pogostejši praksi nenehne dostopnosti in tudi vse pogostejši izgorelosti vse bolj nujen ukrep?
Tigrasti komarji vsako leto razširijo svoj življenjski prostor v nekaj novih evropskih regij, hitro se širijo tudi japonski komarji, na Cipru se je lani uspela uveljaviti tudi populacija komarja ščitarja, ki sicer mrzlih evropskih zim do zdaj ni mogla preživeti. Nove invazivne vrste komarjev pa prenašajo tudi viruse, ki povzročajo bolezni, s katerimi do zdaj v Evropi nismo imeli opravka. Mikrobiologinja dr. Nataša Knap Gašper z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo opisuje, kako so invazivne vrste sploh prišle v Evropo, hkrati pa izriše življenjske prostore komarjev in možne ukrepe za preprečevanje njihovega širjenja in zaščito pred boleznimi. Naša dopisnica iz Zagreba Tanja Borčić Bernard pa pojasni hrvaški načrt za zmanjševanje števila komarjev, ki vključuje izpuščanje sterilnih samcev v okolje.
Neveljaven email naslov