Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Afganistan je prizorišče številnih izgubljenih vojn, tudi vojne proti korupciji, ki je imela pomembno vlogo pri tem, da je prišlo do epiloga, kot ga spremljamo. Kakšno vlogo je imela korupcija v vojni pod Hindukušem in kdo vse je ob tem koval dobičke, se je Gorazd Rečnik pogovarjal s predsedujočim prve mešane afganistansko-mednarodne protikorupcijske komisije Dragom Kosom.
Do letošnjega leta je mednarodna skupnost v civilno graditev Afganistana vložila 143 milijard dolarjev, za usposabljanje in opremo vojske so bile te številke še veliko večje. "Videli pa smo, kakšen je bil rezultat."
Korupcija je v vojni pod Hindukušem imela odločilno vlogo. Predsedujoči prve mešane afganistansko-mednarodne protikorupcijske komisije Drago Kos opisuje, kako je ves denar, s katerim se je financiralo delovanje afganistanske vojske in policije, prihajal od zunaj. To so s pridom izkoristili uradniki na ministrstvih in starešine v oboroženih formacijah in si polnili žepe na škodo navadnih vojakov in policistov. "To je privedlo do tega, da ko bi bilo treba nekaj resnega narediti proti talibanom, za to ni bilo nobene volje, želje. Moralna usposobljenost teh enot je bila na ničli."
"Starešine in uradniki so jim kradli plače, hrano, opremo, tudi orožje. Odškodnine pa so bile mizerne. V Džalalabadu nam je poveljnik takratne policijske postaje povedal, da njegovi fantje za izgubljeno nogo ali roko dobijo 80 dolarjev, če umrejo, pa družina dobi 250 dolarjev odškodnine."
Drago Kos je prepričan, da osnovni cilj ameriških partnerjev v Afganistanu ni bil usposobiti se za učinkovito obrambo. "Osnovni namen je bil čim več denarja strpati v žepe. Ves ta čas je bilo jasno, kaj se dogaja, da je tak način potrošnje denarja metanje denarja skozi okno – ne z lopato, ampak z bagerjem."
Pri tem se je pri raznih naložbah velik del denarja vračal nazaj k zahodnim podjetjem.
Za uradnike nižjega ranga je bila korupcija sredstvo za preživetje. "Pri plači 30 ali 50 dolarjev na mesec ob številčnih družinah, ki so včasih presegle 10, 15 članov, ni bilo možno preživeti. Mene je bolj bolelo, ko sem videl ministre, ki so se prevažali v avtomobilih, ki jih nisem videl niti v Združenih državah, in so živeli v hišah, ki jih ne vidiš niti na Beverly Hillsu."
"Naša komisija je začela delati pod okriljem Združenih narodov. Tam smo zdržali samo eno leto, ker smo ugotovili, da nam to škodi. Ko smo povedali, da delamo pod okriljem Združenih narodov, so se nam domačini začeli smejati, češ kako se boste vi borili proti korupciji, če delate za najbolj skorumpirano organizacijo v Afganistanu."
"Vsi, ki smo bili tam, smo govorili, da je treba preprečiti trgovino z mamili. Pogovarjal sem se s takratno ministrico za zdravje, zakaj enostavno ne pustijo ljudem, da proizvajajo mak in ga potem prodajo kupcem, ki bodo iz tega delali zdravila. Rekla je, da so to že poskušali, ampak so bile vse države proti temu, ker bi to ogrozilo položaj njihovih proizvajalcev maka. Gre za licemerstvo."
Talibani so to s pridom izkoriščali, trgovina z opijem je osnovni vir njihovih dohodkov. "Drugi vir je bil sam Nato. Logistika je morala plačevati, da je lahko mirno prečkala meje regij. Ta žep je šel naravnost v žepe talibanov. Če malo karikiram, so Američani financirali svojega lastnega sovražnika."
Prijatelji in znanci, ki jih je Drago Kos spoznal med svojim življenjem in delovanjem v Kabulu, mu zdaj pripovedujejo zelo hude zgodbe. "Talibani zdaj gredo od vrat do vrat in iščejo ljudi, ki so sodelovali s tujimi silami ali recimo tudi z nami. Z njimi neusmiljeno obračunavajo. Predvčerajšnjim sem izvedel za prijatelja, ki je, ko je ugotovil, da ga iščejo talibani, pobegnil od doma. Ko so prišli na njegov naslov in ga ni bilo doma, so pohabili njegovega mlajšega brata. Ko je to videla njegova mati, jo je zadel infarkt in so potem oba odpeljali v bolnišnico. Očetu so pa rekli, da če naslednjič mojega prijatelja ne bo doma, bodo ubili očeta. Jasno je, da talibani zdaj govorijo eno, delajo pa povsem drugo."
"Če ne bo odprtega spopada, bo gverilska vojna med uporniki in talibani. Ljudje bodo pa bodo nič krivi nič dolžni pri tem trpeli. Tudi če bodo preživeli, bo veliko vprašanje, ali bodo imeli kaj za jesti in se s čim greti. Šele potem bo prišlo vprašanje, ali bodo lahko hodili v šolo in dobili službo."
Kos opozarja, da se v Afganistanu dogaja velika kriza, ki bo povzročila veliko število mrtvih moških, žensk in otrok.
"Nisem vedel, ali naj se smejem ali jokam, ko je zunanji minister rekel, da bomo sprejeli pet Afganistancev."
1252 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Afganistan je prizorišče številnih izgubljenih vojn, tudi vojne proti korupciji, ki je imela pomembno vlogo pri tem, da je prišlo do epiloga, kot ga spremljamo. Kakšno vlogo je imela korupcija v vojni pod Hindukušem in kdo vse je ob tem koval dobičke, se je Gorazd Rečnik pogovarjal s predsedujočim prve mešane afganistansko-mednarodne protikorupcijske komisije Dragom Kosom.
Do letošnjega leta je mednarodna skupnost v civilno graditev Afganistana vložila 143 milijard dolarjev, za usposabljanje in opremo vojske so bile te številke še veliko večje. "Videli pa smo, kakšen je bil rezultat."
Korupcija je v vojni pod Hindukušem imela odločilno vlogo. Predsedujoči prve mešane afganistansko-mednarodne protikorupcijske komisije Drago Kos opisuje, kako je ves denar, s katerim se je financiralo delovanje afganistanske vojske in policije, prihajal od zunaj. To so s pridom izkoristili uradniki na ministrstvih in starešine v oboroženih formacijah in si polnili žepe na škodo navadnih vojakov in policistov. "To je privedlo do tega, da ko bi bilo treba nekaj resnega narediti proti talibanom, za to ni bilo nobene volje, želje. Moralna usposobljenost teh enot je bila na ničli."
"Starešine in uradniki so jim kradli plače, hrano, opremo, tudi orožje. Odškodnine pa so bile mizerne. V Džalalabadu nam je poveljnik takratne policijske postaje povedal, da njegovi fantje za izgubljeno nogo ali roko dobijo 80 dolarjev, če umrejo, pa družina dobi 250 dolarjev odškodnine."
Drago Kos je prepričan, da osnovni cilj ameriških partnerjev v Afganistanu ni bil usposobiti se za učinkovito obrambo. "Osnovni namen je bil čim več denarja strpati v žepe. Ves ta čas je bilo jasno, kaj se dogaja, da je tak način potrošnje denarja metanje denarja skozi okno – ne z lopato, ampak z bagerjem."
Pri tem se je pri raznih naložbah velik del denarja vračal nazaj k zahodnim podjetjem.
Za uradnike nižjega ranga je bila korupcija sredstvo za preživetje. "Pri plači 30 ali 50 dolarjev na mesec ob številčnih družinah, ki so včasih presegle 10, 15 članov, ni bilo možno preživeti. Mene je bolj bolelo, ko sem videl ministre, ki so se prevažali v avtomobilih, ki jih nisem videl niti v Združenih državah, in so živeli v hišah, ki jih ne vidiš niti na Beverly Hillsu."
"Naša komisija je začela delati pod okriljem Združenih narodov. Tam smo zdržali samo eno leto, ker smo ugotovili, da nam to škodi. Ko smo povedali, da delamo pod okriljem Združenih narodov, so se nam domačini začeli smejati, češ kako se boste vi borili proti korupciji, če delate za najbolj skorumpirano organizacijo v Afganistanu."
"Vsi, ki smo bili tam, smo govorili, da je treba preprečiti trgovino z mamili. Pogovarjal sem se s takratno ministrico za zdravje, zakaj enostavno ne pustijo ljudem, da proizvajajo mak in ga potem prodajo kupcem, ki bodo iz tega delali zdravila. Rekla je, da so to že poskušali, ampak so bile vse države proti temu, ker bi to ogrozilo položaj njihovih proizvajalcev maka. Gre za licemerstvo."
Talibani so to s pridom izkoriščali, trgovina z opijem je osnovni vir njihovih dohodkov. "Drugi vir je bil sam Nato. Logistika je morala plačevati, da je lahko mirno prečkala meje regij. Ta žep je šel naravnost v žepe talibanov. Če malo karikiram, so Američani financirali svojega lastnega sovražnika."
Prijatelji in znanci, ki jih je Drago Kos spoznal med svojim življenjem in delovanjem v Kabulu, mu zdaj pripovedujejo zelo hude zgodbe. "Talibani zdaj gredo od vrat do vrat in iščejo ljudi, ki so sodelovali s tujimi silami ali recimo tudi z nami. Z njimi neusmiljeno obračunavajo. Predvčerajšnjim sem izvedel za prijatelja, ki je, ko je ugotovil, da ga iščejo talibani, pobegnil od doma. Ko so prišli na njegov naslov in ga ni bilo doma, so pohabili njegovega mlajšega brata. Ko je to videla njegova mati, jo je zadel infarkt in so potem oba odpeljali v bolnišnico. Očetu so pa rekli, da če naslednjič mojega prijatelja ne bo doma, bodo ubili očeta. Jasno je, da talibani zdaj govorijo eno, delajo pa povsem drugo."
"Če ne bo odprtega spopada, bo gverilska vojna med uporniki in talibani. Ljudje bodo pa bodo nič krivi nič dolžni pri tem trpeli. Tudi če bodo preživeli, bo veliko vprašanje, ali bodo imeli kaj za jesti in se s čim greti. Šele potem bo prišlo vprašanje, ali bodo lahko hodili v šolo in dobili službo."
Kos opozarja, da se v Afganistanu dogaja velika kriza, ki bo povzročila veliko število mrtvih moških, žensk in otrok.
"Nisem vedel, ali naj se smejem ali jokam, ko je zunanji minister rekel, da bomo sprejeli pet Afganistancev."
Za marsikaterega kupca je nakup rabljenega vozila še vedno privlačen. Je pa zahtevnejši od nakupa novega, saj ima rabljeno vozilo že svojo zgodovino, ki je kupci praviloma ne poznajo. Na tržnem inšpektoratu opozarjajo na pasti, ki vas lahko doletijo, če se nakupa rabljenega avtomobila lotevate s preveliko mero zaupanja. Svetujejo, da je treba pred nakupom z vso skrbnostjo pregledati in preveriti, ali ima vse lastnosti, ki so jih prodajalci navedli v oglasu.
V zadnjega pol stoletja se je številčnost populacije sladkovodnih živalskih in rastlinskih vrst zmanjšala za 83 %, izginilo je 30 % sladkovodnih ekosistemov, pod različnimi stopnjami zaščite pa je vsega 17 % svetovnih vodotokov. Na Balkanu teče še nekaj zadnjih divjih rek v Evropi, a tudi te so zaradi klimatskih sprememb, neodgovornega razvoja, hidroelektrarn, onesnaženja in številnih drugih ekonomskih in neekonomskih dejavnikov vedno bolj ogrožene. Zato so pred nekaj dnevi v Karlovcu, mestu štirih rek, pod pokroviteljstvom globalne okoljevarstvene organizacije The Nature Conservancy v sodelovanju z nevladnimi okoljskimi združenji iz petih držav nekdanje Jugoslavije zagnali projekt United for Rivers, Združeni za reke, pod okriljem katerega želijo v prihodnjih letih zaščiti 400 kilometrov strug na trinajstih rekah.
V dveh mesecih je Sudan zapustilo skoraj pol milijona ljudi. V Darfurju živi več kot 5,6 milijona otrok, 270 tisoč jih je na novo razseljenih zaradi konflikta. Do začetka tega meseca so ubili več kot 330 otrok, skoraj 2.000 ranili. Z gosti analiziramo, kaj se dogaja v Sudanu, zakaj ta vojna ni v središču medijskega poročanja in zakaj Tomo Križnar pravi, da velesile tam izvajajo politiko: "ubij sužnja s sužnjem"?
Izredni profesor dr. Rok Zupančič z Obramboslovnega raziskovalnega centra Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani je prepričan, da so sedanje razmere na severu Kosova zelo napete. Rešitve za pomiritev strasti pa še ne vidi zelo hitro. Pravi, da je kosovska družba v zadnjih mesecih stopila vsaj sedem korakov nazaj v smeri sobivanja. Spregovori o tem, komu konflikt na severu Kosova koristi, o tem, kakšen je v resnici kosovski premier Albin Kurti, in kakšni so interesi velikih mednarodnih sil na Kosovu. Predstavi tudi enega izmed redkih primerov dobre prakse etničnega sobivanja in spregovori o tem, zakaj Slovenija nima tako velike politične vloge na Kosovu, kot si predstavlja.
Čeprav se letos bolj kot požarov bojimo poplav, je treba biti pripravljen na vse. Prihodnji mesec bo minilo leto od katastrofe na Krasu, ko smo ugotavljali, da Slovenija pri gašenju velikih gozdnih požarov ni dovolj samooskrbna. Sledile so obljube o boljši opremi, nakupu gasilskih letal in finančni pomoči. Damjan Zorc s svojima gostoma preverja trenutno stanje naših služb za reševanje in zaščito.
Slovenija je zelo slabo povezana s svetom, naša letalska povezljivost je celo med najslabšimi v Evropi. Ker so bili vsi poskusi spodbujanja boljših letalskih povezav do sedaj neuspešni, se je ponovno začelo govoriti o tem, da bi morala imeti Slovenija svojega letalskega prevoznika.
Ne glede na to, ali bo Slovenija uspela s kandidaturo za nestalno članico Varnostnega sveta v Organizaciji združenih narodov, je na mestu debata o dejanskem pomenu in vlogi mednarodnih organizacij, ki temeljijo na ureditvi po koncu II. svetovne vojne. Kaj se v resnici dogaja z reformo Varnostnega sveta? Kaj je z mednarodno diplomacijo?
Na Pohorju naj bi zraslo 56 vetrnih elektrarn. Kaj o postavljanju vetrnih elektrarn na Pohorju pravijo nekateri krajani, civilna iniciative, planinci in župana Slovenske Bistrice ter Zreč? V studiu z gosti pojasnjujemo tudi postopke in dileme umeščanja teh vetrnih elektrarn v okolje.
Na Pohorju naj bi zraslo 56 vetrnih elektrarn. Kako je mogoče, da investitor načrtuje vetrnico samo 150 metrov stran od bivalnega objekta? Zakaj postavljanje pred dejstvo ni pravi pristop pri pridobivanju zaupanja v vetrno energijo?
Recep Tayyip Erdogan ima pred seboj novih pet let na čelu Turčije, ki, kot kaže ostaja tudi pri predsedniškem sistemu. Rezultat kaže tudi na polarizirano turško družbo. Kaj pa bo to v prihodnosti pomenilo za regijo od Bližnjega vzhoda do Črnega morja ter Evropske unije? V Vročem mikrofonu analiziramo turške volitve.
Po letu 1960 so se vrstile zime in poletja umetne inteligence, obdobja neuresničenih napovedi in leta izjemnih dosežkov. Umetna inteligenca, digitalizacija, avtomatizacija in ogromne količine podatkov prinašajo izzive, priložnosti in pasti. Na nedavnem posvetu, ki so ga pripravili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, zbiramo poudarke, mnenja, napovedi in opozorila, ter še razlago Turingovega testa, ki ga je novejša različica jezikovnega modela Chat GPT opravila letos, kar nas lahko veseli, hkrati pa tudi skrbi.
Beg kadra iz gostinstva je v zadnjih dveh letih po epidemiji koronavirusne bolezni postal še očitnejši. V javnosti so se pred kratkim pojavile informacije, da želi premier Robert Golob že letošnjo turistično sezono reševati z delavci s Filipinov, kjer namerava vlada odpreti konzulat. Je to sploh lahko rešitev, glede na to, da slovenski turizem temelji na doživetjih, ki jih ponujajo slovenski običaji in tukajšnji prebivalci? Kako reševati zagato, s katero se spoprijemajo tudi v drugih gospodarskih panogah?
Zakon o potrošniških kreditih v 22. členu že vrsto let določa, da morajo banke tistim kreditojemalcem, ki svoja posojila delno ali v celoti predčasno poplačajo, vrniti sorazmerni del stroškov, nastalih ob najemu kredita.
Slovenija zamuja z uvedbo proizvajalčeve razširjene odgovornosti, hkrati pa bo letos morala v proračun EU zaradi nereciklirane plastike plačati skoraj 16 milijonov evrov. Kdaj bomo uvedli kavcijski sistem, kakšni so pomisleki in ali bomo oživili tudi ponovno uporabo steklenic, ki smo jo pred leti že poznali?
Po dveh strelskih napadih, ki sta v Srbiji zahtevala 17 življenj, se nadaljujejo pozivi k spremembam. Ni jih malo, ki trdijo, da sovraštvo, kriminal in laži promovira ter s svojimi mediji širi trenutna oblast, predsednik Aleksandar Vučić pa že izvaja nekatere napovedane ukrepe, s katerimi bodo zagotavljali varnost otrok in državljanov. Pod vprašajem so vrednote srbske družbe. Kaj sploh so, kaj predstavljajo? Kako se Srbija predstavlja v svetu?
O naši prihodnosti je prav govoriti s tistimi, ki jo bodo soustvarjali. Zato ob Unescovem svetovnem dnevu svobode tiska vroči mikrofon predajamo mladim novinarjem, ki šele vstopajo na svojo karierno pot. Kakšen odtenek ima prihodnost novinarstva v njihovih očeh?
Nasilje v družbi narašča. Pogosto je povezano s težavami v duševnem zdravju, včasih pa storilci naklepnih nasilnih kaznivih dejanj skušajo zaigrati duševno bolezen, da bi omilili svojo kazen. Določene vrste nasilja bi s psihološko obravnavo lahko preprečili, vendar so ob kroničnem pomanjkanju kliničnih psihologov čakalne dobe še vedno nedopustno dolge.
Največje žrtve trenutnih razmer v Afganistanu so ženske. Talibanska oblast jim je prepovedala višje izobraževanje, v javnosti se lahko pojavijo samo popolnoma zakrite, prepovedali pa so jim tudi službe v javnih institucijah, nevladnih organizacijah ter v Organizaciji Združenih narodov. Kakšne so trenutne razmere v Afganistanu?
Je počasno in trpljenja polno umiranje bolj humano od pomoči pri samousmrtitvi? Gre res za rubikon, ki ga ne smemo prestopiti, ali gre le za strah pred izgubo odločilne moči zdravnikov? Je človekova pravica tudi pravica do odločitve o lastni smrti? Vse to so vprašanja, ki bodo močno aktualna, če bo pripravljeni predlog Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja dobil podporo vsaj 5000 državljanov in bo sprejet v parlamentarno zakonodajno obravnavo. Kakšne rešitve za dostojnejšo smrt in kakšne varovalke pred zlorabami predvideva predlog zakona? Kakšno je povsem sveže stališče, ki ga je Komisija za medicinsko etiko pri Ministrstvu za zdravje sprejela včeraj popoldan?
Čeprav je nasilje med vrstniki, zlasti fizično in verbalno, prisotno od nekdaj, pa so danes nove oblike trpinčenja in nadlegovanja vse pogostejše. Posledice spletnega nasilja z žaljivimi sporočili, lažnimi objavami in grožnjami so veliko hujše v primerjavi z nasiljem, ki se dogaja v fizičnem okolju. Kako ga prepoznamo, kako se pred njim zaščitimo in kako ukrepamo?
Neveljaven email naslov