Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Vrane družijo se rade

13.11.2018

Danes pa nekaj o ministrih. Kot nekoč priljubljena tema satirikov, komikov in karikaturistov se ministri počasi umikajo v medijsko pozabo. Kar ne čudi.

Danes pa nekaj o ministrih. Kot nekoč priljubljena tema satirikov, komikov in karikaturistov se ministri počasi umikajo v medijsko pozabo. Kar ne čudi

Praviloma so ministri nekoliko bolj ambiciozni uradniki, ki pa ne slovijo po iskrivem duhu. Zato so njihovo mesto zamenjali drugi medijski objekti. A v zadnjih dneh so ministri pokazali, da še premorejo nekaj zdravega humorja. Najprej je minister Marko Bandelli dokazal, kako stereotip o letečih ministrih prvega tromesečja vsake vlade še kako drži. Mandatar namreč med ozkim izborom kandidatov za ministre zaupa koalicijskim partnerjem, ti pa zaupajo poročilom s terena ali pa zaporedni številki v strankarski knjižici.

In tako se zdaj ministrski zbor že nekaj mandatov zgodaj osipa. “Na stranki” pozabijo preveriti, ali imajo ministri res izobrazbo, kot so jo navedli v dokumentih, ali znajo tuje jezike in ali niso navadni kljukci, nevredni ministrskega stolčka.

Greh ministra Bandellija je sicer minoren. Lokalno politiko je prenesel na državno raven. To, kar se te dni dogaja v dvestodvanajstih slovenskih občinah, je obelodanil znotraj državne politike in nastal je ves hudič. Kajti te dni se po lokalnih voliščih slovenska politika kaže v svoji pravi podobi. Gre za sosedsko politiko in zamere med sosedi narekujejo politično življenje posameznega kraja ter posledično – sploh odkar imamo predsednika vlade župana – tudi državno politiko. Hočemo povedati, da sta postali država in njena kohezija talec prepirov v slavni vasi Komen. Ko to poslušate, je usoda ministra, stranke, koalicije, vlade in države že znana, a to principa, po katerem se je odvila vsa šarada, ne spremeni. V stranki so v opravičilu svojemu ministru poudarili, da gre pri pisanju neslanosti v elektronski pošti najbrž za pomanjkanje izkušenj.

S tem se moramo globoko strinjati, kajti izkušnje, potrebne za ministrsko službo v Sloveniji, so zapovedane v samem ljudskem blagu. Kot pravi temeljni verz ministrske rekrutacije “s časom boš še za ministra”, se ministrske izkušnje pridobijo med preštevanjem vran, ki sedijo na veji. Kako je Bandelli s streljanjem na vrane, sicer stranka Alenke Bratušek ne pojasni, bi pa bilo, zdaj ko je očitno, da ministri trpijo za pomanjkanjem izkušenj, treba razmisliti o uvedbi pripravništva za vsakega ministra.

Eno leto neplačanega pripravništva pred vstopom v državno politiko, kjer bi se ministri učili, kaj in kako pisati v elektronski pošti ter kako, kdaj in če sploh komu groziti … in tako naprej in tako nazaj.

Potem pa še leto neplačanega pripravništva na tem istem ministrstvu in ni hudič, da čez nekaj let ne bi dobili ministrskega zbora, ki se nam ga ne bi bilo treba sramovati.

Po drugi strani pa obstajajo dokazi, da pisanje in govorjenje neumnosti z ministrskimi izkušnjami nima nobene večje povezave – kar opisano tezo postavi pod vprašaj. Poglejmo le ministra Karla Erjavca. Ni ga bolj izkušenega ministra v Sloveniji. Najbrž je do danes že prehitel samega ministrskega rekorderja dr. Antona Korošca, ki je bil med obema vojnama v več vladah minister za vse. Torej; Erjavec je izredno izkušen minister, pa govori enake neumnosti kot Bandelli, ki je minister komaj nekaj dni. “I, kaj pa je takega rekel?”

Te dni je Erjavec minister za obrambo. Pa so bili naši soldati na vaji na Norveškem, kjer so se odrezali odlično in sploh ne slabo. Pridušali so se le, da imajo slabe čevlje. Nakar je Erjavec na tiskovki v svoji značilni sproščeni maniri pojasnil, da ima on enake Alpinine čevlje in da so dobri. Nato je dodal, da vsakega zebe v noge, če je minus dvajset. Tudi njega pri minus dvajset zebe v noge, samo da se on ne pritožuje. In je še navrgel, da pa je našim vojakom v Afriki vroče in da je pač treba malo potrpeti. Sploh če si v vojski.

Vse skupaj bi se slišalo kot še ena lahkomiselnost neuničljivega Karla, ko zadeva ne bi bila tako preklemano resna. Namreč biti vojak s pomanjkljivo obutvijo ni isto, kot biti šef upokojencev, ki s to isto obutvijo ob sobotah lazi po ljubljanskih gričkih. Če je Karl Erjavec že obrambni minister, bi človek vsaj pričakoval, da pozna osnove resorja, ki mu načeluje.

Zaradi slabe obutve so med prvo svetovno vojno trpele cele vojske. Začelo se je med Napoleonovim umikom iz Rusije, nadaljevalo pa nato v rovih prve svetovne vojne. Gre za bolezensko stanje, s tujko imenovano Trench foot. Pri nas nekoliko neustrezno bolezen prevajamo kot “rovovsko stopalo”, pomeni pa glivično infekcijo stopal, ki se pojavi zaradi neprimerne obutve. Ure stanja v mokrih nogavicah povzročajo grozljive poškodbe in med nesrečniki v jarkih prve svetovne vojne je bolezen kosila vsevprek – dokler se saniteta posameznih vojska ni odzvala z večjim številom suhih nogavic in kitovim oljem. Bolezen so omejili, nikoli pa je niso povsem izkoreninili. Samo med zimo 1914/15 je 20 000 angleških vojakov obolelo za to boleznijo. Infekcija, ki pogosto vodi v gangreno, v skrajni obliki zahteva celo amputacijo. Da pa ne gre samo za relikt iz vojaške zgodovine, pričajo poročila o pojavu rovovskega stopala iz recimo Falklandske vojne. Vse resne vojske tega sveta obutvi svojih vojakov posvečajo vsaj toliko časa in energije, kot orožju.

Pod črto; minister ki žaltave razdira na račun pomanjkljive obutve svojih vojakov, ni le običajen klovn. Je škodljiv, celo nevaren za nacionalno varnost in če Marjan Šarec te dni ruši Bandellija zaradi medsosedskih obrekovanj, bi se lahko z enako mero posvetil tudi Erjavcu zaradi ogrožanja nacionalne varnosti.


Zapisi iz močvirja

748 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Vrane družijo se rade

13.11.2018

Danes pa nekaj o ministrih. Kot nekoč priljubljena tema satirikov, komikov in karikaturistov se ministri počasi umikajo v medijsko pozabo. Kar ne čudi.

Danes pa nekaj o ministrih. Kot nekoč priljubljena tema satirikov, komikov in karikaturistov se ministri počasi umikajo v medijsko pozabo. Kar ne čudi

Praviloma so ministri nekoliko bolj ambiciozni uradniki, ki pa ne slovijo po iskrivem duhu. Zato so njihovo mesto zamenjali drugi medijski objekti. A v zadnjih dneh so ministri pokazali, da še premorejo nekaj zdravega humorja. Najprej je minister Marko Bandelli dokazal, kako stereotip o letečih ministrih prvega tromesečja vsake vlade še kako drži. Mandatar namreč med ozkim izborom kandidatov za ministre zaupa koalicijskim partnerjem, ti pa zaupajo poročilom s terena ali pa zaporedni številki v strankarski knjižici.

In tako se zdaj ministrski zbor že nekaj mandatov zgodaj osipa. “Na stranki” pozabijo preveriti, ali imajo ministri res izobrazbo, kot so jo navedli v dokumentih, ali znajo tuje jezike in ali niso navadni kljukci, nevredni ministrskega stolčka.

Greh ministra Bandellija je sicer minoren. Lokalno politiko je prenesel na državno raven. To, kar se te dni dogaja v dvestodvanajstih slovenskih občinah, je obelodanil znotraj državne politike in nastal je ves hudič. Kajti te dni se po lokalnih voliščih slovenska politika kaže v svoji pravi podobi. Gre za sosedsko politiko in zamere med sosedi narekujejo politično življenje posameznega kraja ter posledično – sploh odkar imamo predsednika vlade župana – tudi državno politiko. Hočemo povedati, da sta postali država in njena kohezija talec prepirov v slavni vasi Komen. Ko to poslušate, je usoda ministra, stranke, koalicije, vlade in države že znana, a to principa, po katerem se je odvila vsa šarada, ne spremeni. V stranki so v opravičilu svojemu ministru poudarili, da gre pri pisanju neslanosti v elektronski pošti najbrž za pomanjkanje izkušenj.

S tem se moramo globoko strinjati, kajti izkušnje, potrebne za ministrsko službo v Sloveniji, so zapovedane v samem ljudskem blagu. Kot pravi temeljni verz ministrske rekrutacije “s časom boš še za ministra”, se ministrske izkušnje pridobijo med preštevanjem vran, ki sedijo na veji. Kako je Bandelli s streljanjem na vrane, sicer stranka Alenke Bratušek ne pojasni, bi pa bilo, zdaj ko je očitno, da ministri trpijo za pomanjkanjem izkušenj, treba razmisliti o uvedbi pripravništva za vsakega ministra.

Eno leto neplačanega pripravništva pred vstopom v državno politiko, kjer bi se ministri učili, kaj in kako pisati v elektronski pošti ter kako, kdaj in če sploh komu groziti … in tako naprej in tako nazaj.

Potem pa še leto neplačanega pripravništva na tem istem ministrstvu in ni hudič, da čez nekaj let ne bi dobili ministrskega zbora, ki se nam ga ne bi bilo treba sramovati.

Po drugi strani pa obstajajo dokazi, da pisanje in govorjenje neumnosti z ministrskimi izkušnjami nima nobene večje povezave – kar opisano tezo postavi pod vprašaj. Poglejmo le ministra Karla Erjavca. Ni ga bolj izkušenega ministra v Sloveniji. Najbrž je do danes že prehitel samega ministrskega rekorderja dr. Antona Korošca, ki je bil med obema vojnama v več vladah minister za vse. Torej; Erjavec je izredno izkušen minister, pa govori enake neumnosti kot Bandelli, ki je minister komaj nekaj dni. “I, kaj pa je takega rekel?”

Te dni je Erjavec minister za obrambo. Pa so bili naši soldati na vaji na Norveškem, kjer so se odrezali odlično in sploh ne slabo. Pridušali so se le, da imajo slabe čevlje. Nakar je Erjavec na tiskovki v svoji značilni sproščeni maniri pojasnil, da ima on enake Alpinine čevlje in da so dobri. Nato je dodal, da vsakega zebe v noge, če je minus dvajset. Tudi njega pri minus dvajset zebe v noge, samo da se on ne pritožuje. In je še navrgel, da pa je našim vojakom v Afriki vroče in da je pač treba malo potrpeti. Sploh če si v vojski.

Vse skupaj bi se slišalo kot še ena lahkomiselnost neuničljivega Karla, ko zadeva ne bi bila tako preklemano resna. Namreč biti vojak s pomanjkljivo obutvijo ni isto, kot biti šef upokojencev, ki s to isto obutvijo ob sobotah lazi po ljubljanskih gričkih. Če je Karl Erjavec že obrambni minister, bi človek vsaj pričakoval, da pozna osnove resorja, ki mu načeluje.

Zaradi slabe obutve so med prvo svetovno vojno trpele cele vojske. Začelo se je med Napoleonovim umikom iz Rusije, nadaljevalo pa nato v rovih prve svetovne vojne. Gre za bolezensko stanje, s tujko imenovano Trench foot. Pri nas nekoliko neustrezno bolezen prevajamo kot “rovovsko stopalo”, pomeni pa glivično infekcijo stopal, ki se pojavi zaradi neprimerne obutve. Ure stanja v mokrih nogavicah povzročajo grozljive poškodbe in med nesrečniki v jarkih prve svetovne vojne je bolezen kosila vsevprek – dokler se saniteta posameznih vojska ni odzvala z večjim številom suhih nogavic in kitovim oljem. Bolezen so omejili, nikoli pa je niso povsem izkoreninili. Samo med zimo 1914/15 je 20 000 angleških vojakov obolelo za to boleznijo. Infekcija, ki pogosto vodi v gangreno, v skrajni obliki zahteva celo amputacijo. Da pa ne gre samo za relikt iz vojaške zgodovine, pričajo poročila o pojavu rovovskega stopala iz recimo Falklandske vojne. Vse resne vojske tega sveta obutvi svojih vojakov posvečajo vsaj toliko časa in energije, kot orožju.

Pod črto; minister ki žaltave razdira na račun pomanjkljive obutve svojih vojakov, ni le običajen klovn. Je škodljiv, celo nevaren za nacionalno varnost in če Marjan Šarec te dni ruši Bandellija zaradi medsosedskih obrekovanj, bi se lahko z enako mero posvetil tudi Erjavcu zaradi ogrožanja nacionalne varnosti.


03.03.2020

Tajno društvo PGC

Pa zapojmo eno po nostalgično. Nekaterih ljubih opravil naše mladosti ni več. Recimo zbiranja značk. Znamke so se še nekako obdržale, značke so šle rakom žvižgat. Vsa mogočna industrija izdelovanja te drobne kovinske galanterije se je sesula v prah. Še zadnjič so značke – sicer premodelirane v bedž – skočile na plano med punkovsko revolucijo v osemdesetih letih, nato pa za vedno izginile. Piše: Marko Radmilovič


25.02.2020

Epidemiološki nasveti

Te dni počasi dobivamo odgovor na najbolj razširjeno popkulturno vprašanje. To se že desetletja glasi: “Kaj nas bo ugonobilo?” Kot predlagata znanstvenofantastična literatura in filmska industrija, lahko izbiramo med velikanskim kometom ali pa med virusom. Ker se te dni v znanem vesolju potika samo nekaj izgubljenih skal, bo kot kaže rabelj človeštva virus. A le v popkulturni interpretaciji; vsi malo bolj poučeni menimo, da nas bo pokopala človeška neumnost. Ki je mimogrede tudi originalni vzrok širjenja koronavirusa – ni najbolj razumno, da Kitajci v vsej znani flori vidijo samo zalogo proteinov.


18.02.2020

Pismo podpore

Priprave na predčasne volitve so v polnem teku. K pripravam na nove volitve spada tudi sestavljanje nove koalicije. Priprave se te dni končujejo, hiša je prezračena, tla posesana in okna umita. Tako je napočil čas le še za nekaj zadnjih malenkosti. Kot so pisma intelektualcev. Oziroma razumnikov. Ta pisma se pojavljajo redno pred prelomnimi dogodki in so značilna po tem, da jih zelo redko kdo v celoti prebere, zato pa se o njih toliko bolj žolčno razpravlja v javnosti.


11.02.2020

Navodila za uporabo

Danes pa zapletena tema, primerna le za najbistrejše med nami. Med te se žal ne prištevamo, saj tudi naše skromno uredništvo doživlja trenutek izginjanja intelektualne povprečnosti in vzpon intelektualne nadpovprečnosti. Da je večina pametnejša kot manjšina oziroma, da mi povprečno pametni izginjamo na račun nadpovprečno pametnih, je najopaznejše pri oglasih. Reklame, ki naj bi jih razumeli vsi, razumejo le tisti, ki si jih izmišljujejo. Preostali si ne upamo priznati, da ne vemo, za kaj gre. Povedano drugače: v vsevednem svetu se je intelektualna povprečnost preobrazila v intelektualno nadpovprečnost, dovčerajšnji povprečneži pa so postali podpovprečni. Ob reklamah je drugi dokaz za to trditev volilna zakonodaja.


04.02.2020

Neznane leteče banane

Vse od časov, ko je nesmrtna Neca Falk odpela odo temu tropskemu sadju, banane niso bile tako v ospredju javnosti kot prejšnje tedne. Če bi se kateri slovenskih glasbenikov tako potrudil za jabolka, kot se je Neca za banane, slovensko sadjarstvo ne bi bilo v krizi … Kakorkoli; vrnitev banan v fokus javnosti je povsem zaslužena, saj gre za sadež, ki se ponaša s številnimi nutricionističnimi prednostmi, a za našo oddajo je pomembnejša njihova družbenopolitična vloga. Poglejmo podrobnosti; najprej je šef slovenskih banan in posledično bananarjev kupil letalska dovoljenja strmoglavljene Adrie Airways. Potem pa so v njegovem skladišču našli še sumljive pakete in skladišče je okupirala specialna enota, ki je ravno te dni v Sloveniji razbila mrežo preprodajalcev prepovedanih drog.


28.01.2020

Če ni za bit, je za it!

Danes, ko praznujemo vsakoletni državni praznik, s katerim obeležujemo padec vlade, bomo tudi v naši skromni oddaji temu dogodku namenili nekaj slavnostnih besed. Ob tej priložnosti se je, kot je v navadi, iz močvirja dvignilo na desetine analitikov, ki so vam natančno povedali, zakaj in čemu je tudi letos padla vlada. A kot vedno so te medijske analize napačne. Ves ta korpus patologov slovenske politične scene namreč pade že na samem začetku. "Ne štima" jim terminologija, kot se reče.


21.01.2020

Karel Veliki, Aleksandra še večja

Pretekli vikend je zaznamoval volilni kongres stranke Desus, kjer je nova prvakinja stranke postala Aleksandra Pivec, Karel Erjavec pa je po porazu napovedal umik ne le iz političnega, temveč tudi iz javnega življenja, zato se danes medijsko poslavljamo od njega.


14.01.2020

Umetnostna kritika

Danes pa končno nekaj kakovostnega raziskovalnega novinarstva tudi v naši oddaji. V slogu najboljših raziskovalnih oddaj in prispevkov vam bomo razkrili, kdo je požgal lesenega Donalda Trumpa moravškega. Pot do razkritja nas bo vodila prek odgovora na najstarejše, najbolj zapleteno in najbolj bistveno vseh vprašanj: “Kaj je umetnost?”


07.01.2020

Metamorfoze

Za začetek leta 2020, ko so možgani še sveži, koncentracija pa na visoki ravni, nekoliko zahtevnejša razlaga. Hrvaška je dobila novega predsednika. Za Slovenijo je to pomembno, ker ni nepomembno, pod katerim vsevidnim očesom skačemo v Jadransko morje. V Zapisnih iz močvirja odgovarjamo tudi na vprašanje, kaj je skupnega Pahor, Milanović in Napoleon.


31.12.2019

Veliki pok

Da je Slovenija varna dežela, je bil leta 2019 naš najpogostejši izvozni artikel in argument, da je varna zato, ker pianiste s povezavo bluetooth priklenemo na radiator, ne zdrži resne analize.


17.12.2019

Pod pionirsko zastavo prisegam …

Angelika Mlinar je zvezda tega tedna. Čeprav ni povsem jasno, zakaj in čemu. Kajti postati minister v slovenski vladi ni neka velika novica. Nekaj je povsem jasno; stoletje ali dve počakajmo, pa bo vsaka slovenska družina ali dala ali imela nekoga, ki je bil minister v vladi. Slovenska politika je kadrovsko izžeta, uvoz politikov iz drugih držav pa neposreden napad na politične elite, a ne bi bilo kot v športu s tujimi trenerji tudi v politiki smiselno poskusiti s tujimi upravljavci države?


10.12.2019

Kralji ugodnih cen

Če hočemo naprej, moramo nekaj dni nazaj. Kar nacionalni škandal se je zgodil, ko je Hofer prepovedal prodajo “Kraljev ulic” pred svojimi poslovalnicami. Po pravilih novinarske stroke bomo o tej zelo zanimivi temi predstavili vse plati dogodka. Na srečo sta plati le dve, kar bo v pomoč glede na to, da ima naša oddaja omejene organizacijske in intelektualne vire.


03.12.2019

Enega brezogljičnega, prosim

O najbolj priljubljeni temi zadnjih dveh tisočletij, to je seveda konec sveta. V Madridu so se zbrali na še eni podnebni konferenci. Tehnično gre v Madridu za podnebno konferenco, ki naj bi v življenje spravila podnebni dogovor s podnebne konference v Parizu. V Madridu se bodo poskušali dogovoriti, ali razumejo, kaj so se dogovorili v Parizu. Tisti, ki ne razumejo, so svoj podpis iz pariškega dogovora že tako ali tako umaknili … Drugače povedano: nekatere pomembne podpisnice so od pariških zavez zbežale prej, kot zbeži članstvo iz novoustanovljenih slovenskih političnih strank. Zapise iz močvirja pripravlja Marko Radmilovič


26.11.2019

Teče mi, teče greznica ...

Čemu presoja ni bila potrebna? Razlog je enostaven, kajti investitor in izvajalec ob polaganju kanala odločno ponavljata mantro najstnikov, ki se srečajo s svojim prvim kondomom: "Zagotovo ne bo puščal!"


19.11.2019

Mafija za mafijo

Slovenci smo s tožbami, sodbami, sodišči in odvetniki obsedeni, zato bo ne glede na kakovost našega sodnega sistema vedno obstajal določen odstotek prebivalstva, ki bo po pravilu nezadovoljen z delom sodišča. Piše: Marko Radmilovič


12.11.2019

Butalci in most

Butalci so se počohali po glavi in prav po tihem Cefizlju priznali, da pravzaprav ne vedo, kako se most zgradi.


05.11.2019

Drage naše lidije

Na prvi pogled se zdi pobuda vladi, da naj razmisli o ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka, bizarna. Takšna se zdi tudi na drugi pogled. Gre za ponavljajoče se teme, ki kolobarijo v slovenskem zakonodajnem okolju kot koruza in krompir. Lahko enoletno služenje obveznega vojaškega roka popravi vedno bolj mehkužne, neiznajdljive in občutljive moške, ki niso primerni ne za moža, ne za gospodarja, ne za očeta?


29.10.2019

Kreditiranje na obroke

Zapise iz močvirja pripravlja Marko Radmilovič


22.10.2019

M. T. vs. M. Š.

Iz močvirja zremo proti najnovejši vohunski aferi. In še pred začetkom: dobri dve desetletji, kar traja pričujoča oddaja, vsako sezono poročamo o najnovejši vohunski aferi. Tako da je neumestno, celo od kakovostne analitične oddaje, kot je naša, pričakovati izum tople vode. A najnovejša vohunska afera je vseeno edinstvena, ker se tokrat prvič pogovarjamo o imenih.


15.10.2019

El Clásico

Kaznovanje držav, ki kršijo osnovne človekove pravice, s pomočjo ignoriranja njihovega turizma, ni tako naivna in nesmiselna poteza.


Stran 11 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov