Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zdravo, tukaj James iz Metallice!

20.11.2018

Današnja zgodba je napeta in nas vodi skozi številne nepričakovane zaplete do samega bistva demokracije. Začne pa se, kako nepričakovano, na radijskih postajah, kjer vrtijo največje hite

Današnja zgodba je napeta in nas vodi skozi številne nepričakovane zaplete do samega bistva demokracije. Začne pa se, kako nepričakovano, na radijskih postajah, kjer vrtijo največje hite

Današnja zgodba je napeta in nas vodi skozi številne nepričakovane zaplete do samega bistva demokracije. Začne pa se, kako nepričakovano, na radijskih postajah, kjer vrtijo največje hite. Saj poznate reklamni ukrep, ko se vsake toliko na teh postajah oglasi kak rokerski zvezdnik in reče – v angleščini seveda – približno naslednje: “Zdravo, tukaj James iz Metallice, vi pa poslušate … ta in ta radio!”

Poslušalec nato dobi občutek, kot da je ta in ta radijska postaja tako zelo pomembna, da si je zanjo vzel čas celo James iz Metallice. Mogoče še več; če je dobra za Jamesa iz Metallice, je najbrž dobra tudi za poslušalca.

Resnica je seveda drugačna. Jamesa iz Metallice marketingarji priklenejo pred mikrofon in ubogi vrag mora vse dneve brati imena radijskih postaj, raztresenih po planetu. Zato pa nima več časa napisati novega Sandmana, ampak to je že druga zgodba.

Od tega drobnega trika, s katerim na nagnetenem trgu pop muzike poskušajo preživeti tako radii kot glasbeniki, pa k slovenskim lokalnim volitvam.

Letos se je še bolj kot prejšnja leta v propagandnih materialih začela pojavljati kategorija “podpornik”. Gre za ljudi, ki svoje politične ali človeške usode sicer ne bodo vezali na kandidata, ki tekmuje v županski tekmi, so pa pripravljeni zanj zastaviti dobro besedo. In ker so županski kandidati povečini anonimusi, so njihovi podporniki osebe iz javnega življenja. Čim bolj znane po možnosti, da bodo volivci presenečeni, od kod in kako kandidat pozna Jamesa iz Metallice. Kot se je izkazalo, prepoznavnost podpornikov pada z velikostjo občine; male občine imajo lokalne zvezdnike, srednje občine imajo regionalne zvezdnike, mestne občine imajo nacionalne zvezdnike. Tako gre to.

A v takšni količini podpornikov mora priti tudi do presežka. Na tem mestu moramo spet zaviti nekoliko na stran.

Nekaj tednov nazaj je največja, najpomembnejša in najbolj vplivna politična skupina v evropskem parlamentu Evropska ljudska stranka, znana s kratico kot EPP, imela svoj kongres v Helsinkih. Na kongresu je Nemec Manfred Weber premagal svojega protikandidata, nekdanjega predsednika finske vlade Alexandra Stubba. Weber je ob izvolitvi na čelo praviloma desnosredinske politične skupine potrdil zavezo skupnim evropskim vrednotam, poudaril skupne krščanske korenine in podobne reči. Kot najverjetnejši bodoči predsednik Evropske komisije je namignil, kako bo prekinil z dosedanjo Junkerjevo zapuščino. Predstavil se je kot načelen in pošten mož, vreden zaupanja, da bo evropski voz peljal naprej. In tako naprej in tako nazaj.

Pa smo nazaj na slovenskih lokalnih volitvah. Kot vidimo po udeležbi, je bila mobilizacija volilnega telesa na tokratnem odločanju za naše zakrnele demokratične ude že kar izjemna. Aktivirale so se tudi politične stranke, akoravno jih neodvisne liste in neodvisni županski kandidati premagujejo kot za šalo. In prav o angažiranosti političnih strank na lokalnih volitvah govori naš današnji zapis.

Ker so v EPP včlanjene tudi vodilne desnosredinske stranke iz naše države, je SDS kot naša najmočnejša predstavnica v tej skupini, pridobila prej omenjenega Webra, da posname dva video prispevka v znak podpore SDS-ovemu kandidatu oziroma tistemu, ki kandidira s podporo SDS. Gre za Anžeta Logarja, ki je kandidiral v Ljubljani, in Franca Kanglerja, ki se je uvrstil v drugi krog v Mariboru.

Kako je to videti?

Dva kratka, nekaj manj kot minutna posnetka spremlja cingljajoča muzika; obleka in ozadje izdajata, da sta bila posnetka posneta eden za drugim. Pri Logarju ustvarjalna montaža skače z bližnjega posnetka junaškega Webra na srednji plan, Kangler pa se je moral zadovoljiti s prispevkom brez reza. V obeh prispevkih se Weber pretvarja, kot da oba kandidata osebno pozna in kako je prepričan da bosta krasna župana. Na splošno pa trosi neumnosti; v primeru Kanglerja hvali pretekle dosežke kandidata, seveda pa ne ve, da so ga pobesneli občani pregnali z občine v spremstvu granitnih kock. V primeru Logarja prepričano našteva neverjetne sposobnosti in dosežke kandidata, kot bi mu pri vsakem izmed njih držal svečo … Skratka gre za reklamni prispevek čisto nič drugačen od onega, kjer James iz Metallice prikrito sporoča, da najraje na svetu posluša ta in ta lokalni radio.

In če zdaj kdo pričakuje, kako se bomo obregnili ob oba SDS-ova kandidata, se zelo moti. Njuna želja po čim boljšem volilnem rezultatu, za katerega sta pripravljena seči po vseh legalnih sredstvih, je razumljiva in opravičljiva.

Tega pa ne moremo trditi za Webra. Kako naj bomo optimistični nad prihodnostjo Evrope, če se bodoči šef pusti potegniti v tako abotno avanturo političnega marketinga? Ne da obeh kandidatov ne pozna! Ne pozna niti mest, v katerih kandidirata, najbrž ne pozna niti Slovenije, najbolj smešno pa je, da ni niti približno sposoben izgovoriti imen in priimkov ljudi, za katere zastavlja svoje ime.

Predvidevamo, da ima kot James iz Metallice tudi Weber iz EPP pol ure na dan odmerjene za govorjenje v kamere najrazličnejših desnosredinskih strank, ki pri potencialno najvplivnejšem Evropejcu iščejo podporo za svoje parcialne interese.

Weber se je na ta način pokazal kot človek brez vsakega lastnega jaza, kot politik brez izdelanega političnega kreda in kot lutka v rokah svetovalcev in lobistov. Kako bo človek, ki ni sposoben preveriti, koga na vse pretege hvali pred kamero, sposoben trezno odločati o usodi celine?

In kar je še najbolj smešno: ena glavnih agend na kongresu EPP je bila zaostritev odnosa skupine do Orbana in njegovega avtokratstva; potem pa zmagovalec kongresa kmalu po izvolitvi začne uporabljati enake manipulacije, kot jih v Budimpešti uporablja zvitorepi Madžar.


Zapisi iz močvirja

746 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Zdravo, tukaj James iz Metallice!

20.11.2018

Današnja zgodba je napeta in nas vodi skozi številne nepričakovane zaplete do samega bistva demokracije. Začne pa se, kako nepričakovano, na radijskih postajah, kjer vrtijo največje hite

Današnja zgodba je napeta in nas vodi skozi številne nepričakovane zaplete do samega bistva demokracije. Začne pa se, kako nepričakovano, na radijskih postajah, kjer vrtijo največje hite

Današnja zgodba je napeta in nas vodi skozi številne nepričakovane zaplete do samega bistva demokracije. Začne pa se, kako nepričakovano, na radijskih postajah, kjer vrtijo največje hite. Saj poznate reklamni ukrep, ko se vsake toliko na teh postajah oglasi kak rokerski zvezdnik in reče – v angleščini seveda – približno naslednje: “Zdravo, tukaj James iz Metallice, vi pa poslušate … ta in ta radio!”

Poslušalec nato dobi občutek, kot da je ta in ta radijska postaja tako zelo pomembna, da si je zanjo vzel čas celo James iz Metallice. Mogoče še več; če je dobra za Jamesa iz Metallice, je najbrž dobra tudi za poslušalca.

Resnica je seveda drugačna. Jamesa iz Metallice marketingarji priklenejo pred mikrofon in ubogi vrag mora vse dneve brati imena radijskih postaj, raztresenih po planetu. Zato pa nima več časa napisati novega Sandmana, ampak to je že druga zgodba.

Od tega drobnega trika, s katerim na nagnetenem trgu pop muzike poskušajo preživeti tako radii kot glasbeniki, pa k slovenskim lokalnim volitvam.

Letos se je še bolj kot prejšnja leta v propagandnih materialih začela pojavljati kategorija “podpornik”. Gre za ljudi, ki svoje politične ali človeške usode sicer ne bodo vezali na kandidata, ki tekmuje v županski tekmi, so pa pripravljeni zanj zastaviti dobro besedo. In ker so županski kandidati povečini anonimusi, so njihovi podporniki osebe iz javnega življenja. Čim bolj znane po možnosti, da bodo volivci presenečeni, od kod in kako kandidat pozna Jamesa iz Metallice. Kot se je izkazalo, prepoznavnost podpornikov pada z velikostjo občine; male občine imajo lokalne zvezdnike, srednje občine imajo regionalne zvezdnike, mestne občine imajo nacionalne zvezdnike. Tako gre to.

A v takšni količini podpornikov mora priti tudi do presežka. Na tem mestu moramo spet zaviti nekoliko na stran.

Nekaj tednov nazaj je največja, najpomembnejša in najbolj vplivna politična skupina v evropskem parlamentu Evropska ljudska stranka, znana s kratico kot EPP, imela svoj kongres v Helsinkih. Na kongresu je Nemec Manfred Weber premagal svojega protikandidata, nekdanjega predsednika finske vlade Alexandra Stubba. Weber je ob izvolitvi na čelo praviloma desnosredinske politične skupine potrdil zavezo skupnim evropskim vrednotam, poudaril skupne krščanske korenine in podobne reči. Kot najverjetnejši bodoči predsednik Evropske komisije je namignil, kako bo prekinil z dosedanjo Junkerjevo zapuščino. Predstavil se je kot načelen in pošten mož, vreden zaupanja, da bo evropski voz peljal naprej. In tako naprej in tako nazaj.

Pa smo nazaj na slovenskih lokalnih volitvah. Kot vidimo po udeležbi, je bila mobilizacija volilnega telesa na tokratnem odločanju za naše zakrnele demokratične ude že kar izjemna. Aktivirale so se tudi politične stranke, akoravno jih neodvisne liste in neodvisni županski kandidati premagujejo kot za šalo. In prav o angažiranosti političnih strank na lokalnih volitvah govori naš današnji zapis.

Ker so v EPP včlanjene tudi vodilne desnosredinske stranke iz naše države, je SDS kot naša najmočnejša predstavnica v tej skupini, pridobila prej omenjenega Webra, da posname dva video prispevka v znak podpore SDS-ovemu kandidatu oziroma tistemu, ki kandidira s podporo SDS. Gre za Anžeta Logarja, ki je kandidiral v Ljubljani, in Franca Kanglerja, ki se je uvrstil v drugi krog v Mariboru.

Kako je to videti?

Dva kratka, nekaj manj kot minutna posnetka spremlja cingljajoča muzika; obleka in ozadje izdajata, da sta bila posnetka posneta eden za drugim. Pri Logarju ustvarjalna montaža skače z bližnjega posnetka junaškega Webra na srednji plan, Kangler pa se je moral zadovoljiti s prispevkom brez reza. V obeh prispevkih se Weber pretvarja, kot da oba kandidata osebno pozna in kako je prepričan da bosta krasna župana. Na splošno pa trosi neumnosti; v primeru Kanglerja hvali pretekle dosežke kandidata, seveda pa ne ve, da so ga pobesneli občani pregnali z občine v spremstvu granitnih kock. V primeru Logarja prepričano našteva neverjetne sposobnosti in dosežke kandidata, kot bi mu pri vsakem izmed njih držal svečo … Skratka gre za reklamni prispevek čisto nič drugačen od onega, kjer James iz Metallice prikrito sporoča, da najraje na svetu posluša ta in ta lokalni radio.

In če zdaj kdo pričakuje, kako se bomo obregnili ob oba SDS-ova kandidata, se zelo moti. Njuna želja po čim boljšem volilnem rezultatu, za katerega sta pripravljena seči po vseh legalnih sredstvih, je razumljiva in opravičljiva.

Tega pa ne moremo trditi za Webra. Kako naj bomo optimistični nad prihodnostjo Evrope, če se bodoči šef pusti potegniti v tako abotno avanturo političnega marketinga? Ne da obeh kandidatov ne pozna! Ne pozna niti mest, v katerih kandidirata, najbrž ne pozna niti Slovenije, najbolj smešno pa je, da ni niti približno sposoben izgovoriti imen in priimkov ljudi, za katere zastavlja svoje ime.

Predvidevamo, da ima kot James iz Metallice tudi Weber iz EPP pol ure na dan odmerjene za govorjenje v kamere najrazličnejših desnosredinskih strank, ki pri potencialno najvplivnejšem Evropejcu iščejo podporo za svoje parcialne interese.

Weber se je na ta način pokazal kot človek brez vsakega lastnega jaza, kot politik brez izdelanega političnega kreda in kot lutka v rokah svetovalcev in lobistov. Kako bo človek, ki ni sposoben preveriti, koga na vse pretege hvali pred kamero, sposoben trezno odločati o usodi celine?

In kar je še najbolj smešno: ena glavnih agend na kongresu EPP je bila zaostritev odnosa skupine do Orbana in njegovega avtokratstva; potem pa zmagovalec kongresa kmalu po izvolitvi začne uporabljati enake manipulacije, kot jih v Budimpešti uporablja zvitorepi Madžar.


24.09.2019

Rdeča kapica

Po edini svetli tradiciji, ki jo premore sumljiva preteklost naše oddaje, se ob jesenski vključitvi v ponovno kroženje ozremo nazaj. Na poletne mesece, ko naj se ne bi nič dogajalo. Pa se je dogajalo in akoravno je bila akcija predsednika SLS Marjana Podobnika o ponujenih 500 evrih za ustreljenega volka prečesana od spredaj in od zadaj, menimo, da celovita analiza te nenavadne ponudbe vsem oboroženim le ni bila narejena. In čeprav gre za drezanje v osje gnezdo, je tema po našem skromnem mnenju vredna vedno novih obravnav in vedno novih javnih soočanj.


16.07.2019

“Last minute” za nič

Danes še zadnjič, preden se odprejo nebeška vrata dopusta. In prav o slednjem bo tekla beseda. Gabariti dopusta so znani. Etimološko pomeni dopust delati nič. Ali pa vsaj čim manj. Kar je dobrodošla sprememba od delavnega procesa, ko delamo mnogo. Ali celo preveč. Vendar novi časi, nove navade. Dopust se je v minulih desetletjih dramatično spremenil. Spremenil tako, da ga skoraj več ne prepoznamo. Povedano drugače; dopust je padel na glavo.


09.07.2019

Ministrstvo za tratenje časa in kopanje rude

Oddelek, ali pisarna, ali ministrstvo, ali komisariat za širitev je najbolj brezvezno ministrstvo v evropski vladi. Mogoče je bolj brezvezno le še tisto za pravno državo. A ministrstvo, ki se uradno imenuje "Evropska soseska politika in širitvena pogajanja", je ob ministrstvu za "Raziskovanje rude in tratenje časa", ki so ga njega dni promovirali pri Alanu Fordu, z naskokom najbolj brezvezno ministrstvo v zgodovini nepotrebnih, odvečnih in brezveznih ministrstev. In prav za to področje bomo kandidirali Slovenci.


02.07.2019

“Perković Marko in Pavelić Ante, vi niste muzikantje”

Zgodovina nam daje prav in bilo bi dobro, ko bi jo na upravnem sodišču poznali: ekstremne ideologije dvajsetega stoletja so se rodile, predvsem pa so uspevale na stadionu med slabim koncertom. Piše: Marko Radmilovič


25.06.2019

Nujna prometna

Naše najbolj priljubljeno praznično opravilo je stanje na avtocesti v avtomobilski koloni. Piše: Marko Radmilovič


18.06.2019

Plakatna afera v kraljestvu kamilic

Čeprav so se večino stvari fantje med seboj že zmenili na Twitterju, je mogoče čas, da situacijo pogledamo še v konvencionalnih medijih. V tistih, v katerih nam je kmalu za umreti, kot nam prerokujejo apologeti spletnega življenja. Raje kot oblikuje plakate slovenska politična desnica le še strelja v lastno koleno.


11.06.2019

V galaksiji, daleč, daleč vstran

Najboljše delovno mesto na planetu je menda čuvaj plaže na izgubljenem otoku s turkiznim morjem, kjer se vsak mesec zberejo kandidatke za modno revijo spodnjega perila. Drugo najboljše delovno mesto na planetu je evropski komisar. Seveda pa je posledično najslabše delovno mesto biti šef vseh teh komisarjev. Kot da si policaj na križišču v Babilonu. Glosa Marka Radmiloviča.


04.06.2019

Primoževo pleme

Na obupen in pretenciozen način poskušamo razložiti, čemu se je na tisoče Slovencev odpravilo v Italijo gledat Primoža Rogliča in Jana Polanca.


28.05.2019

Komunisti na Titovem trgu

Gorenje, našo diko in ponos, ki smo ga, kot kaže danes, slabo vodili in upravljali Slovenci, so prevzeli Kitajci. Po novoreku se jim pravi "strateški lastniki", kar se sliši nekoliko bolje kot samo "lastniki". Kako je s Kitajci, vemo: uspešno ultrakapitalistično gospodarstvo, ki je spojeno z uspešno ultrakomunistično oblastjo.


21.05.2019

Vozi, Miško

V Sloveniji imamo avtobusno džunglo; veliko število avtobusnih prevoznikov in majhno število avtobusnih potnikov. Povedano drugače; v zadnjih dveh desetletjih smo naredili le korak naprej od avtobusov, ki so imeli sprevodnike, od šoferjev, ki so imeli brke, in od avtobusnih sedežev, ki so imeli pepelnike.


14.05.2019

Naslednji ples volijo evroskeptiki

Evroskepticizem imamo na Slovenskem, hvala bogu, izdatno obdelan; kar nekaj člankov in diplomsko delo ali dve govorita o njem. A zdi se, da je o temi še vedno potrebnega nekaj zdravega razmisleka.


07.05.2019

Rezervirano za ošpice

Najlepši primer vsesplošnega nazadovanja družbe sta dve vroči debati, ki prežemata javnost. Tista o nevarnostih obveznega cepljenja otrok je med nami že nekaj let, ona o parkirnih mestih za invalide pa je čisto sveža.


30.04.2019

Zverinjak

Rešujemo problem sobivanja drobnice oziroma kmetijske proizvodnje s prostoživečimi zvermi.


23.04.2019

Dvoboj

Jordan Peterson je tisti Kanadčan, ki je prepričan, da se da uspešno živeti, če upoštevaš dvanajst pravil. Če živite po trinajstih pravilih, je eno preveč, če po enajstih je eno premalo. Slavoj Žižek pa je tisti Slovenec, ki zanimivo govori angleško, a še bolj zanimivo govori slovensko. Ob tem, da sta globalno znana in cenjena intelektualca, sta tudi medijski osebi in po mnenju fanov najpametnejša predstavnika svojega naroda.


16.04.2019

Globokouhi

Podoba je, da se pomembnost v slovenski politiki veča s tem, koliko so ti Hrvati pripravljeni prisluškovati. Če parafraziramo: “Povej mi, kdo ti prisluškuje, in povem ti, kdo si!”


09.04.2019

Slovensko-Ogrska

Užaljenost po navadi ostane za zidovi predsedniške palače, skupijo pa jo samo predsednikovi PR svetovalci … Užaliti predsednika do nediplomatskega reagiranja diplomacije je torej viden uspeh slovenskega novinarstva.


02.04.2019

Kastrati

Težava, s katero se spopade uporabnik medijskih vsebin okoli prvega aprila, je, kako prepoznati, katera izmed novic je prvoaprilska šala. Včasih je bilo preprosto. Danes je zadeva veliko težja. Vse, kar objavijo mediji kot prvoaprilsko šalo, je v tem ponorelem svetu tudi mogoče in verjetno.


26.03.2019

Evro stati – inu obstati

Ker ne-govor našega predsednika vlade v evropskem parlamentu kar noče z jedilnika, si je vsa šarada zaslužila našo analizo. Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


19.03.2019

Vladarica valov

Ponovno smo padli na realna tla, kjer je naš dvomilijonski kibuc sicer čudovito lep, a hkrati čudovito nepomemben. In ponovno je naša mednarodna pozicija v rokah, nogah in mišicah naših športnikov. Razen če …?


12.03.2019

Intelektualna lastnina neke parade

Kot da svet nima že dovolj problemov, se približuje še maturantska parada. Simbol za skladovnico težav in frustracij se bliža s hitrostjo koledarja; ob tem da je, najbrž zaradi globalnega segrevanja, letošnji paradni prepir prišel občutno prej kot po navadi.


Stran 12 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov