Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nacionalni rumeni jopiči

18.12.2018

Če razumni natančno pomislimo, je odsevni jopič, ki skrbi, da je posameznik kar najbolj opazen, tudi na simbolni ravni izjemno primeren za gibanje, ki opozarja zlasti na previsoke življenjske stroške, na previsoke cene goriv, na previsoke davke, v drugi vrsti pa na prepad med političnimi elitami in ljudmi, na ekonomsko, socialno in politično neprivilegiranost. Piše: Marko Radmilovič

Če razumni natančno pomislimo, je odsevni jopič, ki skrbi, da je posameznik kar najbolj opazen, tudi na simbolni ravni izjemno primeren za gibanje, ki opozarja zlasti na previsoke življenjske stroške

Oni dan so poslanci Slovenske nacionalne stranke v parlament prišli oblečeni v rumene jopiče. Ker so poslanci te stranke znani, da nikoli ali pa le redko kršijo oblačilni kodeks parlamenta, se pravi, da niso capini, kot so v Levici, so z rumenimi odsevnimi jopiči dvignili marsikatero obrv. “Kaj se je zgodilo?”

Bilo je tako.

Zjutraj so se vsi štirje poslanci Slovenske nacionalne stranke peljali v službo. Ker so tudi drugače kolegialni in ker skrbijo za planet, se imajo navado voziti skupaj. Na ljubljanski obvoznici so se prav v prešernem vzdušju prebijali proti središču, ko začne poslancu Zmagu Jelinčiču, ki je za krmilom že dve desetletji in pol, tresti volan.

Madona, guma je šla!” pravi Plemeniti. Varno zapelje na odstavni pas, vključi vse štiri utripalke in poduči svoje poslanske kolege: “Najprej varnost!”

Poslanec Dušan Šiško iz prtljažnika ročno pobere odsevni trikotnik in ga namesti najmanj sto metrov za vozilo, poslanec Jani Ivanuša vzame iz prtljažnika dvigalko, poslanka Lidija Ivanuša pa na priročni mizici, ki jo ima za takšne primere vedno zraven, zlika štiri odsevne jopiče.

Kako ste šik,” komentira, ko si jih fantje nadenejo, končno obleče enega še sama. Malo se zaplete, ko poslanci Slovenske nacionalne stranke ugotovijo, da v avtu nimajo ključa za odtegovanje vijakov na kolesu, na srečo se mimo pripelje dostavljavec burekov, prepozna potnike v težavah in jim posodi svoj ključ.

Kot bi mignil je guma zamenjana, kajti ne smemo pozabiti, da je Dušan Šiško inženir logistike in kmalu nadaljujejo vožnjo proti parlamentarni seji, na kateri imajo zastaviti poslansko vprašanje premierju.

Ker so pozni, komaj uspejo priti do začetka seje in v silni naglici pozabijo sleči rumene odsevne jopiče. Tako ti ostanejo na sicer izjemno lepih poslanskih oblekah ves čas seje.

Ko pride vrsta nanje, vprašajo predsednika vlade, koliko tujcev živi v Sloveniji. Koliko jih ima delovno dovoljenje, kje vse delajo, koliko otrok imajo in če imajo kaj sorodnikov. Kot se je izkazalo, ima premier Šarec drugačne podatke, kot jih ima Slovenska nacionalna stranka in razvila se je živahna debata. Ampak za nas je pomembno le to, da so poslanci Slovenske nacionalne stranke varno zamenjali gumo, ker so se popolnoma držali pravil o varnosti v prometu.

Nekaterim oblačilnim kosom je usojeno postati nosilec političnega sporočila. Najpogosteje so to zaradi nikoli dovolj pojasnjenih razlogov pokrivala. Titovke, čelade, baretke in podobno. V zgodovini feminizma so s svojim aktivizmom zaslovele tudi hlače; površniki, še sploh takšni iz umetnih materialov, pa do zdaj niso bili v ospredju. Vse do jesenskega vala ljudskega nezadovoljstva, ki se je začel v Franciji, predvsem v Parizu. Gibanje je počasi začel simbolizirati rumen odsevni jopič, kot je zapovedan v varnostni opremi vsakega avtomobila za primer nujnega ustavljanja na cestišču, na veliko pa jih uporabljajo tudi motoristi in delavci na cesti.

Če razumni natančno pomislimo, je odsevni jopič, ki skrbi, da je posameznik kar najbolj opazen, tudi na simbolni ravni izjemno primeren za gibanje, ki opozarja zlasti na previsoke življenjske stroške, na previsoke cene goriv, na previsoke davke, v drugi vrsti pa na prepad med političnimi elitami in ljudmi, na ekonomsko, socialno in politično neprivilegiranost.

Gibanje rumenih jopičev je postalo globalno znano in o njem se vsak, verjetno tudi poslanci Slovenske nacionalne stranke, tudi če ne želi, dovolj poduči iz dnevnih novic. Torej človeku ni jasno, kaj so mislili poslanci SNS, ko so se oblekli v rumene jopiče. Mar nimajo v poslanski skupini nobenega strokovnega sodelavca, ki bi jim v takih primerih pomagal? Izpadli so najmanj smešni, če že ne groteskni v tistih jopičih in ko jih je kamera ujela med prenosom, je bila podoba, kot da so štirje delavci prišli z žerjavom v parlament postavit božično jelko in zdaj čakajo, da bo seje konec.

Prva raven smešnice z rumenimi jopiči je dejstvo, da so poslanci profesionalni politiki. Ost upora v Franciji pa je uperjena prav proti politiki. Podobno kot so v kateri prejšnjih vlad ministri v znak podpore stavkajočim obiskovali javne shode delavcev, na katerih so protestirali proti politiki določenega ministra. Rumeni jopič, malomeščansko naseljen v parlamentarnih klopeh, deluje groteskno.

Ob tem pa so premierju zastavili vprašanje, ki nima nobene zveze s stališči gibanja. Nikjer, ampak res nikjer v valu protestov ni bilo zaslediti, da gibanje kakorkoli problematizira ali celo zastopa migrantsko agendo, s katero imajo evropske politične elite takšno veselje. Neskladje je podobno, kot če bi se poslanci oblekli v potapljaške obleke in Šarca vprašali, koliko je visok Triglav …

Niso pa le poslanci prišli na genialno idejo, da del svoje revolucionarne nravi pokažejo z rumenimi jopiči. Pred nekaj dnevi je skupina  rumenih jopičev, menda jih je bilo tristo, ohromila promet pred parlamentom. Kot se je izkazalo pozneje, je bila med množico cela ideološka zmeda. Eni so protestirali zaradi Marakeške deklaracije, drugi za enake možnosti pri volitvah, tretji pa so bili samo solidarni s Francozi.

Kot je znano, se Slovenci – z izjemno mariborske revolucije – v mirnodobnem času nismo pripravljeni repenčiti po ulicah. Tako je slovensko gibanje rumenih jopičev podobno melodramatično, kot je melodramatična vsa protestna zgodovina sodobne Slovenije in je kot tako francoskemu originalu bolj v posmeh kot v podporo. Edino, kar še manjka sodobnemu slovenskemu protestu, so Modrijani, ki bi prepesnili zgodnjega Dylana.


Zapisi iz močvirja

747 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Nacionalni rumeni jopiči

18.12.2018

Če razumni natančno pomislimo, je odsevni jopič, ki skrbi, da je posameznik kar najbolj opazen, tudi na simbolni ravni izjemno primeren za gibanje, ki opozarja zlasti na previsoke življenjske stroške, na previsoke cene goriv, na previsoke davke, v drugi vrsti pa na prepad med političnimi elitami in ljudmi, na ekonomsko, socialno in politično neprivilegiranost. Piše: Marko Radmilovič

Če razumni natančno pomislimo, je odsevni jopič, ki skrbi, da je posameznik kar najbolj opazen, tudi na simbolni ravni izjemno primeren za gibanje, ki opozarja zlasti na previsoke življenjske stroške

Oni dan so poslanci Slovenske nacionalne stranke v parlament prišli oblečeni v rumene jopiče. Ker so poslanci te stranke znani, da nikoli ali pa le redko kršijo oblačilni kodeks parlamenta, se pravi, da niso capini, kot so v Levici, so z rumenimi odsevnimi jopiči dvignili marsikatero obrv. “Kaj se je zgodilo?”

Bilo je tako.

Zjutraj so se vsi štirje poslanci Slovenske nacionalne stranke peljali v službo. Ker so tudi drugače kolegialni in ker skrbijo za planet, se imajo navado voziti skupaj. Na ljubljanski obvoznici so se prav v prešernem vzdušju prebijali proti središču, ko začne poslancu Zmagu Jelinčiču, ki je za krmilom že dve desetletji in pol, tresti volan.

Madona, guma je šla!” pravi Plemeniti. Varno zapelje na odstavni pas, vključi vse štiri utripalke in poduči svoje poslanske kolege: “Najprej varnost!”

Poslanec Dušan Šiško iz prtljažnika ročno pobere odsevni trikotnik in ga namesti najmanj sto metrov za vozilo, poslanec Jani Ivanuša vzame iz prtljažnika dvigalko, poslanka Lidija Ivanuša pa na priročni mizici, ki jo ima za takšne primere vedno zraven, zlika štiri odsevne jopiče.

Kako ste šik,” komentira, ko si jih fantje nadenejo, končno obleče enega še sama. Malo se zaplete, ko poslanci Slovenske nacionalne stranke ugotovijo, da v avtu nimajo ključa za odtegovanje vijakov na kolesu, na srečo se mimo pripelje dostavljavec burekov, prepozna potnike v težavah in jim posodi svoj ključ.

Kot bi mignil je guma zamenjana, kajti ne smemo pozabiti, da je Dušan Šiško inženir logistike in kmalu nadaljujejo vožnjo proti parlamentarni seji, na kateri imajo zastaviti poslansko vprašanje premierju.

Ker so pozni, komaj uspejo priti do začetka seje in v silni naglici pozabijo sleči rumene odsevne jopiče. Tako ti ostanejo na sicer izjemno lepih poslanskih oblekah ves čas seje.

Ko pride vrsta nanje, vprašajo predsednika vlade, koliko tujcev živi v Sloveniji. Koliko jih ima delovno dovoljenje, kje vse delajo, koliko otrok imajo in če imajo kaj sorodnikov. Kot se je izkazalo, ima premier Šarec drugačne podatke, kot jih ima Slovenska nacionalna stranka in razvila se je živahna debata. Ampak za nas je pomembno le to, da so poslanci Slovenske nacionalne stranke varno zamenjali gumo, ker so se popolnoma držali pravil o varnosti v prometu.

Nekaterim oblačilnim kosom je usojeno postati nosilec političnega sporočila. Najpogosteje so to zaradi nikoli dovolj pojasnjenih razlogov pokrivala. Titovke, čelade, baretke in podobno. V zgodovini feminizma so s svojim aktivizmom zaslovele tudi hlače; površniki, še sploh takšni iz umetnih materialov, pa do zdaj niso bili v ospredju. Vse do jesenskega vala ljudskega nezadovoljstva, ki se je začel v Franciji, predvsem v Parizu. Gibanje je počasi začel simbolizirati rumen odsevni jopič, kot je zapovedan v varnostni opremi vsakega avtomobila za primer nujnega ustavljanja na cestišču, na veliko pa jih uporabljajo tudi motoristi in delavci na cesti.

Če razumni natančno pomislimo, je odsevni jopič, ki skrbi, da je posameznik kar najbolj opazen, tudi na simbolni ravni izjemno primeren za gibanje, ki opozarja zlasti na previsoke življenjske stroške, na previsoke cene goriv, na previsoke davke, v drugi vrsti pa na prepad med političnimi elitami in ljudmi, na ekonomsko, socialno in politično neprivilegiranost.

Gibanje rumenih jopičev je postalo globalno znano in o njem se vsak, verjetno tudi poslanci Slovenske nacionalne stranke, tudi če ne želi, dovolj poduči iz dnevnih novic. Torej človeku ni jasno, kaj so mislili poslanci SNS, ko so se oblekli v rumene jopiče. Mar nimajo v poslanski skupini nobenega strokovnega sodelavca, ki bi jim v takih primerih pomagal? Izpadli so najmanj smešni, če že ne groteskni v tistih jopičih in ko jih je kamera ujela med prenosom, je bila podoba, kot da so štirje delavci prišli z žerjavom v parlament postavit božično jelko in zdaj čakajo, da bo seje konec.

Prva raven smešnice z rumenimi jopiči je dejstvo, da so poslanci profesionalni politiki. Ost upora v Franciji pa je uperjena prav proti politiki. Podobno kot so v kateri prejšnjih vlad ministri v znak podpore stavkajočim obiskovali javne shode delavcev, na katerih so protestirali proti politiki določenega ministra. Rumeni jopič, malomeščansko naseljen v parlamentarnih klopeh, deluje groteskno.

Ob tem pa so premierju zastavili vprašanje, ki nima nobene zveze s stališči gibanja. Nikjer, ampak res nikjer v valu protestov ni bilo zaslediti, da gibanje kakorkoli problematizira ali celo zastopa migrantsko agendo, s katero imajo evropske politične elite takšno veselje. Neskladje je podobno, kot če bi se poslanci oblekli v potapljaške obleke in Šarca vprašali, koliko je visok Triglav …

Niso pa le poslanci prišli na genialno idejo, da del svoje revolucionarne nravi pokažejo z rumenimi jopiči. Pred nekaj dnevi je skupina  rumenih jopičev, menda jih je bilo tristo, ohromila promet pred parlamentom. Kot se je izkazalo pozneje, je bila med množico cela ideološka zmeda. Eni so protestirali zaradi Marakeške deklaracije, drugi za enake možnosti pri volitvah, tretji pa so bili samo solidarni s Francozi.

Kot je znano, se Slovenci – z izjemno mariborske revolucije – v mirnodobnem času nismo pripravljeni repenčiti po ulicah. Tako je slovensko gibanje rumenih jopičev podobno melodramatično, kot je melodramatična vsa protestna zgodovina sodobne Slovenije in je kot tako francoskemu originalu bolj v posmeh kot v podporo. Edino, kar še manjka sodobnemu slovenskemu protestu, so Modrijani, ki bi prepesnili zgodnjega Dylana.


01.10.2019

Južno od Schengna

Sledi nekaj trenutkov za zunanjo politiko in medsosedske odnose. In seveda nekaj trenutkov za odbojko. Navdušena nad uspešnimi igrami slovenskih odbojkarjev se je tudi slovenska politika odločila za blokiranje. Kot je znano, le dobro blokiranje ob dobrem servisu in seveda sprejemu prinaša rezultat. Zato bomo blokirali Hrvate pri vstopu v schengenski prostor. Hrvatje zatrjujejo, da je njihov vstop v shengen že dogovorjen, slovenska politika pa se bo odzvala politično. Tako javnost kot politika sta zaploskali, ker se politično delovanje sliši kot nekaj izjemno odločnega, celo nevarnega.


24.09.2019

Rdeča kapica

Po edini svetli tradiciji, ki jo premore sumljiva preteklost naše oddaje, se ob jesenski vključitvi v ponovno kroženje ozremo nazaj. Na poletne mesece, ko naj se ne bi nič dogajalo. Pa se je dogajalo in akoravno je bila akcija predsednika SLS Marjana Podobnika o ponujenih 500 evrih za ustreljenega volka prečesana od spredaj in od zadaj, menimo, da celovita analiza te nenavadne ponudbe vsem oboroženim le ni bila narejena. In čeprav gre za drezanje v osje gnezdo, je tema po našem skromnem mnenju vredna vedno novih obravnav in vedno novih javnih soočanj.


16.07.2019

“Last minute” za nič

Danes še zadnjič, preden se odprejo nebeška vrata dopusta. In prav o slednjem bo tekla beseda. Gabariti dopusta so znani. Etimološko pomeni dopust delati nič. Ali pa vsaj čim manj. Kar je dobrodošla sprememba od delavnega procesa, ko delamo mnogo. Ali celo preveč. Vendar novi časi, nove navade. Dopust se je v minulih desetletjih dramatično spremenil. Spremenil tako, da ga skoraj več ne prepoznamo. Povedano drugače; dopust je padel na glavo.


09.07.2019

Ministrstvo za tratenje časa in kopanje rude

Oddelek, ali pisarna, ali ministrstvo, ali komisariat za širitev je najbolj brezvezno ministrstvo v evropski vladi. Mogoče je bolj brezvezno le še tisto za pravno državo. A ministrstvo, ki se uradno imenuje "Evropska soseska politika in širitvena pogajanja", je ob ministrstvu za "Raziskovanje rude in tratenje časa", ki so ga njega dni promovirali pri Alanu Fordu, z naskokom najbolj brezvezno ministrstvo v zgodovini nepotrebnih, odvečnih in brezveznih ministrstev. In prav za to področje bomo kandidirali Slovenci.


02.07.2019

“Perković Marko in Pavelić Ante, vi niste muzikantje”

Zgodovina nam daje prav in bilo bi dobro, ko bi jo na upravnem sodišču poznali: ekstremne ideologije dvajsetega stoletja so se rodile, predvsem pa so uspevale na stadionu med slabim koncertom. Piše: Marko Radmilovič


25.06.2019

Nujna prometna

Naše najbolj priljubljeno praznično opravilo je stanje na avtocesti v avtomobilski koloni. Piše: Marko Radmilovič


18.06.2019

Plakatna afera v kraljestvu kamilic

Čeprav so se večino stvari fantje med seboj že zmenili na Twitterju, je mogoče čas, da situacijo pogledamo še v konvencionalnih medijih. V tistih, v katerih nam je kmalu za umreti, kot nam prerokujejo apologeti spletnega življenja. Raje kot oblikuje plakate slovenska politična desnica le še strelja v lastno koleno.


11.06.2019

V galaksiji, daleč, daleč vstran

Najboljše delovno mesto na planetu je menda čuvaj plaže na izgubljenem otoku s turkiznim morjem, kjer se vsak mesec zberejo kandidatke za modno revijo spodnjega perila. Drugo najboljše delovno mesto na planetu je evropski komisar. Seveda pa je posledično najslabše delovno mesto biti šef vseh teh komisarjev. Kot da si policaj na križišču v Babilonu. Glosa Marka Radmiloviča.


04.06.2019

Primoževo pleme

Na obupen in pretenciozen način poskušamo razložiti, čemu se je na tisoče Slovencev odpravilo v Italijo gledat Primoža Rogliča in Jana Polanca.


28.05.2019

Komunisti na Titovem trgu

Gorenje, našo diko in ponos, ki smo ga, kot kaže danes, slabo vodili in upravljali Slovenci, so prevzeli Kitajci. Po novoreku se jim pravi "strateški lastniki", kar se sliši nekoliko bolje kot samo "lastniki". Kako je s Kitajci, vemo: uspešno ultrakapitalistično gospodarstvo, ki je spojeno z uspešno ultrakomunistično oblastjo.


21.05.2019

Vozi, Miško

V Sloveniji imamo avtobusno džunglo; veliko število avtobusnih prevoznikov in majhno število avtobusnih potnikov. Povedano drugače; v zadnjih dveh desetletjih smo naredili le korak naprej od avtobusov, ki so imeli sprevodnike, od šoferjev, ki so imeli brke, in od avtobusnih sedežev, ki so imeli pepelnike.


14.05.2019

Naslednji ples volijo evroskeptiki

Evroskepticizem imamo na Slovenskem, hvala bogu, izdatno obdelan; kar nekaj člankov in diplomsko delo ali dve govorita o njem. A zdi se, da je o temi še vedno potrebnega nekaj zdravega razmisleka.


07.05.2019

Rezervirano za ošpice

Najlepši primer vsesplošnega nazadovanja družbe sta dve vroči debati, ki prežemata javnost. Tista o nevarnostih obveznega cepljenja otrok je med nami že nekaj let, ona o parkirnih mestih za invalide pa je čisto sveža.


30.04.2019

Zverinjak

Rešujemo problem sobivanja drobnice oziroma kmetijske proizvodnje s prostoživečimi zvermi.


23.04.2019

Dvoboj

Jordan Peterson je tisti Kanadčan, ki je prepričan, da se da uspešno živeti, če upoštevaš dvanajst pravil. Če živite po trinajstih pravilih, je eno preveč, če po enajstih je eno premalo. Slavoj Žižek pa je tisti Slovenec, ki zanimivo govori angleško, a še bolj zanimivo govori slovensko. Ob tem, da sta globalno znana in cenjena intelektualca, sta tudi medijski osebi in po mnenju fanov najpametnejša predstavnika svojega naroda.


16.04.2019

Globokouhi

Podoba je, da se pomembnost v slovenski politiki veča s tem, koliko so ti Hrvati pripravljeni prisluškovati. Če parafraziramo: “Povej mi, kdo ti prisluškuje, in povem ti, kdo si!”


09.04.2019

Slovensko-Ogrska

Užaljenost po navadi ostane za zidovi predsedniške palače, skupijo pa jo samo predsednikovi PR svetovalci … Užaliti predsednika do nediplomatskega reagiranja diplomacije je torej viden uspeh slovenskega novinarstva.


02.04.2019

Kastrati

Težava, s katero se spopade uporabnik medijskih vsebin okoli prvega aprila, je, kako prepoznati, katera izmed novic je prvoaprilska šala. Včasih je bilo preprosto. Danes je zadeva veliko težja. Vse, kar objavijo mediji kot prvoaprilsko šalo, je v tem ponorelem svetu tudi mogoče in verjetno.


26.03.2019

Evro stati – inu obstati

Ker ne-govor našega predsednika vlade v evropskem parlamentu kar noče z jedilnika, si je vsa šarada zaslužila našo analizo. Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


19.03.2019

Vladarica valov

Ponovno smo padli na realna tla, kjer je naš dvomilijonski kibuc sicer čudovito lep, a hkrati čudovito nepomemben. In ponovno je naša mednarodna pozicija v rokah, nogah in mišicah naših športnikov. Razen če …?


Stran 12 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov