Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nacionalni rumeni jopiči

18.12.2018

Če razumni natančno pomislimo, je odsevni jopič, ki skrbi, da je posameznik kar najbolj opazen, tudi na simbolni ravni izjemno primeren za gibanje, ki opozarja zlasti na previsoke življenjske stroške, na previsoke cene goriv, na previsoke davke, v drugi vrsti pa na prepad med političnimi elitami in ljudmi, na ekonomsko, socialno in politično neprivilegiranost. Piše: Marko Radmilovič

Če razumni natančno pomislimo, je odsevni jopič, ki skrbi, da je posameznik kar najbolj opazen, tudi na simbolni ravni izjemno primeren za gibanje, ki opozarja zlasti na previsoke življenjske stroške

Oni dan so poslanci Slovenske nacionalne stranke v parlament prišli oblečeni v rumene jopiče. Ker so poslanci te stranke znani, da nikoli ali pa le redko kršijo oblačilni kodeks parlamenta, se pravi, da niso capini, kot so v Levici, so z rumenimi odsevnimi jopiči dvignili marsikatero obrv. “Kaj se je zgodilo?”

Bilo je tako.

Zjutraj so se vsi štirje poslanci Slovenske nacionalne stranke peljali v službo. Ker so tudi drugače kolegialni in ker skrbijo za planet, se imajo navado voziti skupaj. Na ljubljanski obvoznici so se prav v prešernem vzdušju prebijali proti središču, ko začne poslancu Zmagu Jelinčiču, ki je za krmilom že dve desetletji in pol, tresti volan.

Madona, guma je šla!” pravi Plemeniti. Varno zapelje na odstavni pas, vključi vse štiri utripalke in poduči svoje poslanske kolege: “Najprej varnost!”

Poslanec Dušan Šiško iz prtljažnika ročno pobere odsevni trikotnik in ga namesti najmanj sto metrov za vozilo, poslanec Jani Ivanuša vzame iz prtljažnika dvigalko, poslanka Lidija Ivanuša pa na priročni mizici, ki jo ima za takšne primere vedno zraven, zlika štiri odsevne jopiče.

Kako ste šik,” komentira, ko si jih fantje nadenejo, končno obleče enega še sama. Malo se zaplete, ko poslanci Slovenske nacionalne stranke ugotovijo, da v avtu nimajo ključa za odtegovanje vijakov na kolesu, na srečo se mimo pripelje dostavljavec burekov, prepozna potnike v težavah in jim posodi svoj ključ.

Kot bi mignil je guma zamenjana, kajti ne smemo pozabiti, da je Dušan Šiško inženir logistike in kmalu nadaljujejo vožnjo proti parlamentarni seji, na kateri imajo zastaviti poslansko vprašanje premierju.

Ker so pozni, komaj uspejo priti do začetka seje in v silni naglici pozabijo sleči rumene odsevne jopiče. Tako ti ostanejo na sicer izjemno lepih poslanskih oblekah ves čas seje.

Ko pride vrsta nanje, vprašajo predsednika vlade, koliko tujcev živi v Sloveniji. Koliko jih ima delovno dovoljenje, kje vse delajo, koliko otrok imajo in če imajo kaj sorodnikov. Kot se je izkazalo, ima premier Šarec drugačne podatke, kot jih ima Slovenska nacionalna stranka in razvila se je živahna debata. Ampak za nas je pomembno le to, da so poslanci Slovenske nacionalne stranke varno zamenjali gumo, ker so se popolnoma držali pravil o varnosti v prometu.

Nekaterim oblačilnim kosom je usojeno postati nosilec političnega sporočila. Najpogosteje so to zaradi nikoli dovolj pojasnjenih razlogov pokrivala. Titovke, čelade, baretke in podobno. V zgodovini feminizma so s svojim aktivizmom zaslovele tudi hlače; površniki, še sploh takšni iz umetnih materialov, pa do zdaj niso bili v ospredju. Vse do jesenskega vala ljudskega nezadovoljstva, ki se je začel v Franciji, predvsem v Parizu. Gibanje je počasi začel simbolizirati rumen odsevni jopič, kot je zapovedan v varnostni opremi vsakega avtomobila za primer nujnega ustavljanja na cestišču, na veliko pa jih uporabljajo tudi motoristi in delavci na cesti.

Če razumni natančno pomislimo, je odsevni jopič, ki skrbi, da je posameznik kar najbolj opazen, tudi na simbolni ravni izjemno primeren za gibanje, ki opozarja zlasti na previsoke življenjske stroške, na previsoke cene goriv, na previsoke davke, v drugi vrsti pa na prepad med političnimi elitami in ljudmi, na ekonomsko, socialno in politično neprivilegiranost.

Gibanje rumenih jopičev je postalo globalno znano in o njem se vsak, verjetno tudi poslanci Slovenske nacionalne stranke, tudi če ne želi, dovolj poduči iz dnevnih novic. Torej človeku ni jasno, kaj so mislili poslanci SNS, ko so se oblekli v rumene jopiče. Mar nimajo v poslanski skupini nobenega strokovnega sodelavca, ki bi jim v takih primerih pomagal? Izpadli so najmanj smešni, če že ne groteskni v tistih jopičih in ko jih je kamera ujela med prenosom, je bila podoba, kot da so štirje delavci prišli z žerjavom v parlament postavit božično jelko in zdaj čakajo, da bo seje konec.

Prva raven smešnice z rumenimi jopiči je dejstvo, da so poslanci profesionalni politiki. Ost upora v Franciji pa je uperjena prav proti politiki. Podobno kot so v kateri prejšnjih vlad ministri v znak podpore stavkajočim obiskovali javne shode delavcev, na katerih so protestirali proti politiki določenega ministra. Rumeni jopič, malomeščansko naseljen v parlamentarnih klopeh, deluje groteskno.

Ob tem pa so premierju zastavili vprašanje, ki nima nobene zveze s stališči gibanja. Nikjer, ampak res nikjer v valu protestov ni bilo zaslediti, da gibanje kakorkoli problematizira ali celo zastopa migrantsko agendo, s katero imajo evropske politične elite takšno veselje. Neskladje je podobno, kot če bi se poslanci oblekli v potapljaške obleke in Šarca vprašali, koliko je visok Triglav …

Niso pa le poslanci prišli na genialno idejo, da del svoje revolucionarne nravi pokažejo z rumenimi jopiči. Pred nekaj dnevi je skupina  rumenih jopičev, menda jih je bilo tristo, ohromila promet pred parlamentom. Kot se je izkazalo pozneje, je bila med množico cela ideološka zmeda. Eni so protestirali zaradi Marakeške deklaracije, drugi za enake možnosti pri volitvah, tretji pa so bili samo solidarni s Francozi.

Kot je znano, se Slovenci – z izjemno mariborske revolucije – v mirnodobnem času nismo pripravljeni repenčiti po ulicah. Tako je slovensko gibanje rumenih jopičev podobno melodramatično, kot je melodramatična vsa protestna zgodovina sodobne Slovenije in je kot tako francoskemu originalu bolj v posmeh kot v podporo. Edino, kar še manjka sodobnemu slovenskemu protestu, so Modrijani, ki bi prepesnili zgodnjega Dylana.


Zapisi iz močvirja

746 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Nacionalni rumeni jopiči

18.12.2018

Če razumni natančno pomislimo, je odsevni jopič, ki skrbi, da je posameznik kar najbolj opazen, tudi na simbolni ravni izjemno primeren za gibanje, ki opozarja zlasti na previsoke življenjske stroške, na previsoke cene goriv, na previsoke davke, v drugi vrsti pa na prepad med političnimi elitami in ljudmi, na ekonomsko, socialno in politično neprivilegiranost. Piše: Marko Radmilovič

Če razumni natančno pomislimo, je odsevni jopič, ki skrbi, da je posameznik kar najbolj opazen, tudi na simbolni ravni izjemno primeren za gibanje, ki opozarja zlasti na previsoke življenjske stroške

Oni dan so poslanci Slovenske nacionalne stranke v parlament prišli oblečeni v rumene jopiče. Ker so poslanci te stranke znani, da nikoli ali pa le redko kršijo oblačilni kodeks parlamenta, se pravi, da niso capini, kot so v Levici, so z rumenimi odsevnimi jopiči dvignili marsikatero obrv. “Kaj se je zgodilo?”

Bilo je tako.

Zjutraj so se vsi štirje poslanci Slovenske nacionalne stranke peljali v službo. Ker so tudi drugače kolegialni in ker skrbijo za planet, se imajo navado voziti skupaj. Na ljubljanski obvoznici so se prav v prešernem vzdušju prebijali proti središču, ko začne poslancu Zmagu Jelinčiču, ki je za krmilom že dve desetletji in pol, tresti volan.

Madona, guma je šla!” pravi Plemeniti. Varno zapelje na odstavni pas, vključi vse štiri utripalke in poduči svoje poslanske kolege: “Najprej varnost!”

Poslanec Dušan Šiško iz prtljažnika ročno pobere odsevni trikotnik in ga namesti najmanj sto metrov za vozilo, poslanec Jani Ivanuša vzame iz prtljažnika dvigalko, poslanka Lidija Ivanuša pa na priročni mizici, ki jo ima za takšne primere vedno zraven, zlika štiri odsevne jopiče.

Kako ste šik,” komentira, ko si jih fantje nadenejo, končno obleče enega še sama. Malo se zaplete, ko poslanci Slovenske nacionalne stranke ugotovijo, da v avtu nimajo ključa za odtegovanje vijakov na kolesu, na srečo se mimo pripelje dostavljavec burekov, prepozna potnike v težavah in jim posodi svoj ključ.

Kot bi mignil je guma zamenjana, kajti ne smemo pozabiti, da je Dušan Šiško inženir logistike in kmalu nadaljujejo vožnjo proti parlamentarni seji, na kateri imajo zastaviti poslansko vprašanje premierju.

Ker so pozni, komaj uspejo priti do začetka seje in v silni naglici pozabijo sleči rumene odsevne jopiče. Tako ti ostanejo na sicer izjemno lepih poslanskih oblekah ves čas seje.

Ko pride vrsta nanje, vprašajo predsednika vlade, koliko tujcev živi v Sloveniji. Koliko jih ima delovno dovoljenje, kje vse delajo, koliko otrok imajo in če imajo kaj sorodnikov. Kot se je izkazalo, ima premier Šarec drugačne podatke, kot jih ima Slovenska nacionalna stranka in razvila se je živahna debata. Ampak za nas je pomembno le to, da so poslanci Slovenske nacionalne stranke varno zamenjali gumo, ker so se popolnoma držali pravil o varnosti v prometu.

Nekaterim oblačilnim kosom je usojeno postati nosilec političnega sporočila. Najpogosteje so to zaradi nikoli dovolj pojasnjenih razlogov pokrivala. Titovke, čelade, baretke in podobno. V zgodovini feminizma so s svojim aktivizmom zaslovele tudi hlače; površniki, še sploh takšni iz umetnih materialov, pa do zdaj niso bili v ospredju. Vse do jesenskega vala ljudskega nezadovoljstva, ki se je začel v Franciji, predvsem v Parizu. Gibanje je počasi začel simbolizirati rumen odsevni jopič, kot je zapovedan v varnostni opremi vsakega avtomobila za primer nujnega ustavljanja na cestišču, na veliko pa jih uporabljajo tudi motoristi in delavci na cesti.

Če razumni natančno pomislimo, je odsevni jopič, ki skrbi, da je posameznik kar najbolj opazen, tudi na simbolni ravni izjemno primeren za gibanje, ki opozarja zlasti na previsoke življenjske stroške, na previsoke cene goriv, na previsoke davke, v drugi vrsti pa na prepad med političnimi elitami in ljudmi, na ekonomsko, socialno in politično neprivilegiranost.

Gibanje rumenih jopičev je postalo globalno znano in o njem se vsak, verjetno tudi poslanci Slovenske nacionalne stranke, tudi če ne želi, dovolj poduči iz dnevnih novic. Torej človeku ni jasno, kaj so mislili poslanci SNS, ko so se oblekli v rumene jopiče. Mar nimajo v poslanski skupini nobenega strokovnega sodelavca, ki bi jim v takih primerih pomagal? Izpadli so najmanj smešni, če že ne groteskni v tistih jopičih in ko jih je kamera ujela med prenosom, je bila podoba, kot da so štirje delavci prišli z žerjavom v parlament postavit božično jelko in zdaj čakajo, da bo seje konec.

Prva raven smešnice z rumenimi jopiči je dejstvo, da so poslanci profesionalni politiki. Ost upora v Franciji pa je uperjena prav proti politiki. Podobno kot so v kateri prejšnjih vlad ministri v znak podpore stavkajočim obiskovali javne shode delavcev, na katerih so protestirali proti politiki določenega ministra. Rumeni jopič, malomeščansko naseljen v parlamentarnih klopeh, deluje groteskno.

Ob tem pa so premierju zastavili vprašanje, ki nima nobene zveze s stališči gibanja. Nikjer, ampak res nikjer v valu protestov ni bilo zaslediti, da gibanje kakorkoli problematizira ali celo zastopa migrantsko agendo, s katero imajo evropske politične elite takšno veselje. Neskladje je podobno, kot če bi se poslanci oblekli v potapljaške obleke in Šarca vprašali, koliko je visok Triglav …

Niso pa le poslanci prišli na genialno idejo, da del svoje revolucionarne nravi pokažejo z rumenimi jopiči. Pred nekaj dnevi je skupina  rumenih jopičev, menda jih je bilo tristo, ohromila promet pred parlamentom. Kot se je izkazalo pozneje, je bila med množico cela ideološka zmeda. Eni so protestirali zaradi Marakeške deklaracije, drugi za enake možnosti pri volitvah, tretji pa so bili samo solidarni s Francozi.

Kot je znano, se Slovenci – z izjemno mariborske revolucije – v mirnodobnem času nismo pripravljeni repenčiti po ulicah. Tako je slovensko gibanje rumenih jopičev podobno melodramatično, kot je melodramatična vsa protestna zgodovina sodobne Slovenije in je kot tako francoskemu originalu bolj v posmeh kot v podporo. Edino, kar še manjka sodobnemu slovenskemu protestu, so Modrijani, ki bi prepesnili zgodnjega Dylana.


29.03.2022

Kolumnokamikaze

V zadnjih dneh se je našemu obubožanemu kolumnističnem cehu nenavadno priključila četica novih kolumnistov, ki so se na hitro kvalificirali za ta poklic in danes v svojevrstnih kolumnističnih manufakturah proizvajajo kolumne, ki so namenjene za promoviranje sedanje oblasti, ki bi rada postala tudi bodoča. S pomočjo kolumn.


22.03.2022

Časovno-prostorski paradoks

Danes pa o bližnji prihodnosti kot jo razume Slovenska nacionalna stranka. Nekaj časa izven dosega našega radarja so se preostali poslanci končno opogumili z zakonskim predlogom. Ki, kot je za to stranko v navadi, ni razočaral. Osredotočili so se na prepoved merjenja javnega mnenja, ki poslej pol leta pred volitvami ne bi bila več mogoča.


15.03.2022

Deset croissantov

V Sloveniji se je samo z nam lastno intenzivnostjo razvnela debata o rogljičkih. Originalno in nekoliko snobovsko rečeno: o "croissantih"!


08.03.2022

Denacifikacija zdaj!

Vse, kar leze in gre, te dni išče vzrok za ukrajinsko vojno. Da bodo lahko bodoči učitelji zgodovine bodočim dijakom pojasnjevali razliko med vzrokom in povodom za vojno.


01.03.2022

Ukrajina moja dežela

V dneh, ko je težko napisati karkoli smiselnega, smo poklicali na pomoč javni medijski servis Velike Britanije, tako tale zapisek nastaja ob pomoči znamenitega BBC-ja.


22.02.2022

Žandar iz St. Pirana

Danes pa vzemimo obrobno novičko in jo v svetli tradiciji naše oddaje s pomočjo pretiravanja, napihovanja in potvarjanja dejstev napihnimo do škandala.


15.02.2022

Dajte miru možnost

Epidemija se počasi končuje, ampak premora ne bo. Globalna medijsko-politična vrhuška je poskrbela, da nam ne bo dolgčas. In da se bomo tresli za svoja življenja tudi v tednih in mesecih, ki prihajajo. Kajti kot beremo te dni, nas takoj po koncu epidemije čaka tretja svetovna vojna. Podobno je novoletnim praznikom. Komaj vdihneš od naporov božiča, te že čaka novo leto.


08.02.2022

Nocoj je sveti večer

Do več kulture bomo težko prišli. Ministrstvo vodijo vsakokratne neoliberalne elite, umetniki so muhavi, trg je majhen, odjemalci smo obubožani, ko pa že pridemo v dvorano, postanemo navijači. Razen tega nas bremeni nikoli docela razčiščen odnos med ljubiteljsko in profesionalno kulturo, med neodvisnimi in državnimi umetniki, med kreativnostjo in navdihom ter med kulturo, politiko in gospodarstvom … Nekultura vseh teh težav nima. In če je zgraditi kulturnega človeka drago in zahteva veliko časa, volje in znanja, je omejiti nekulturnega človeka tolikanj lažje. Za kaj gre?


01.02.2022

Yes sir, I Can Boogie*

Danes pa na otok. Tam se že danes ukvarjajo s tem, kar nas v kratkem čaka vse. Z rahljanjem epidemijskih ukrepov so začeli iz omar padati epidemijski okostnjaki. Ali povedano manj dobesedno; začel se je velik lov na čarovnice, oziroma na tiste, ki so se med epidemijo zabavali.


25.01.2022

O odstotkih

Danes pa na kratko, a z nekaj več številkami, kot jih navadno uporabljamo v naši skromni oddaji. Pred bližajočim se ljudskim izrekanjem o naslednji upravljavski ekipi si upamo že vnaprej napovedati teme, ki bodo zaznamovale predvolilno obdobje.


18.01.2022

Pravi obrazi

Danes pa tema, ki ji ne bo več dolgo dano bivati med nami. O volitvah, volilnih napovedih, volilnih rezultatih, nam je dovoljeno govoriti le še nekaj tednov, ker, ko začnejo v naši hiši veljati volilni protokoli, moramo paziti, kaj govorimo. Zato o volilni aritmetiki že danes, ko so volitve še skrite v brstenju aprilskega zelenja.


11.01.2022

Neznani leteči ministri

V teh prelomnih časih imamo državljani noro srečo, da v Sloveniji obstaja garant miru in stabilnosti. To je slovenska vojska. Namreč v državah z urejeno oziroma omembe vredno vojaško silo lahko med šlamastikami, podobnimi slovenski, vedno računaš z možnostjo vojaškega prevzema oblasti. V Sloveniji se to pač ne more zgoditi, ker omembe vredne vojske nimamo.


04.01.2022

Uvod

Čaka nas super volilno leto. Ob tem zdaj že udomačenem izrazu se moramo tečnobno vprašati dvoje: "Ali bo super, ker bo toliko volitev", ali pa bodo vse te volitve enostavno "super"? Danes prinašamo nekaj osnovnih napotkov, nekakšen preživitveni paket za obnašanje v "super volilnem letu"!


28.12.2021

"Dom! O, Lubje!"

Ob koncu leta v medijih iščemo dogodke leta, osebe leta, vrhunce in dno leta in tako naprej in tako nazaj … V zadnjem času pa se je pojavila še nova kategorija: beseda leta! Ker gre za samo esenco 365 dni, zbrano v najmanjšem mogočem nukleusu, smo nad izborom besede leta navdušeni tudi v našem skromnem uredništvu. In oba člana sta letos dvoglasno glasovala za besedo, ki je najgloblje obeležila in najlepše opisuje preteklo leto … Gre za besedo: "domoljubje"!


21.12.2021

Hooo-hooo-hoooo

Glede na praznični čas samo na hitro in v nasprotju z našo maniro, nedopustno površno. Pismo, ki ga je pisal Janez Janša državljanom, je povzročilo povsem nepotrebno razburjenje. Ne toliko vsebina, ki je bila sicer pohvalna in potrebna – cepimo se – temveč način. Mnoge državljane je zaskrbelo, kje ali kako je Janša dobil njihove naslove. Menda kukanje v evidence prebivalstva ni v delokrogu predsednika vlade in ubogi Janez se je – prosto po vodji poslanske skupine SDS – že desettisočič znašel v preiskavi. Tokrat informacijske pooblaščenke.


14.12.2021

REQUIEM

Danes pa v naši oddaji tako, kot zelo redko, oziroma kot še nikoli. Mediji so bili pred nekaj dnevi polni poročil o turški deklici, ki se je utopila med prečkanjem Dragonje. Danes so mediji polni novih poročil, deklica pa je še kar utopljena.


07.12.2021

Po vroč kostanj …

Kot sta oba zvesta poslušalca naše oddaje zagotovo opazila, si do dneva današnjega nismo drznili komentirati epidemioloških ukrepov zdravstvenih kot tudi občih oblasti. Zadeva je najprej preveč resna, da bi se nepoučeni usajali, zakaj, čemu in počem; ob tem pa ukrepe komentirajo že vsi ostali poklicani in nepoklicani v tej državi … Tako smo menili, da se lahko naša skromna oddaja komentarjev na to temo vzdrži. Vse do pred nekaj dnevi. Takrat so zdravstvene in tudi obče oblasti storile nekaj, kar je sodu izbilo dno. Ločile so kostanj in kuhano vino.


30.11.2021

Nadzorniki nadzora

Včasih smo se običajni smrtniki o nadzoru bolj po tiho pogovarjali v gostilnah, tisti, ki so menjavali režime, pa v kabinetih univerz. Nadzorniki so tako viseli nad mlačnim pivom in hladim golažem ter vlekli na ušesa; danes, ko se o nadzoru v glavnem pogovarjamo na družbenih omrežjih, lahko nadzorniki udobno sedijo na toplem.


23.11.2021

Politologija običajnega policista

Danes pa na hitro o organih v sestavi, kot se reče. Govorili bomo o policiji – če ne veste, kako bi organe povezali s sestavljanjem.


16.11.2021

Varna hrana

Pretekle dni, prav v času, ko je Evropska agencija za varno hrano dodala na seznam kobilice, je v Ljubljani potekal evropski simpozij hrane. Ker mesec november je najbolj kulinarični mesec – ali kako že. Bili bi kratkovidni in nenasitni, če bi razcvet kulinarike, ki mu na Slovenskem sledimo zadnjih nekaj let in je vrh doživel z obiskom Michelinovih degustatorjev, označili za snobizem. Zanimanje za hrano, njeno čaščenje in raziskovanje je civilizacijska odlika, a žal se festivalski krožniki dramatično razlikujejo od slovenskega hranljivega vsakdana.


Stran 6 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov