Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Rdeča kapica

24.09.2019

Po edini svetli tradiciji, ki jo premore sumljiva preteklost naše oddaje, se ob jesenski vključitvi v ponovno kroženje ozremo nazaj. Na poletne mesece, ko naj se ne bi nič dogajalo. Pa se je dogajalo in akoravno je bila akcija predsednika SLS Marjana Podobnika o ponujenih 500 evrih za ustreljenega volka prečesana od spredaj in od zadaj, menimo, da celovita analiza te nenavadne ponudbe vsem oboroženim le ni bila narejena. In čeprav gre za drezanje v osje gnezdo, je tema po našem skromnem mnenju vredna vedno novih obravnav in vedno novih javnih soočanj.

Akoravno je bila akcija predsednika SLS Marjana Podobnika o ponujenih 500 evrih za ustreljenega volka prečesana od spredaj in od zadaj, menimo, da celovita analiza ni bila narejena

Po edini svetli tradiciji, ki jo premore sumljiva preteklost naše oddaje, se ob jesenski vključitvi v ponovno kroženje ozremo nazaj. Na poletne mesece, ko naj se ne bi nič dogajalo.
Pa se je dogajalo in akoravno je bila akcija predsednika SLS Marjana Podobnika o ponujenih 500 evrih za ustreljenega volka prečesana od spredaj in od zadaj, menimo, da celovita analiza te nenavadne ponudbe vsem oboroženim le ni bila narejena. In čeprav gre za drezanje v osje gnezdo, je tema po našem skromnem mnenju vredna vedno novih obravnav in vedno novih javnih soočanj.

Slovenci, vsi solzni ob pogledu na lepote naših vršacev in dolin, radi trdimo, kako je naša narava neprecenljiva. Kar prevedemo, da čista in neokrnjena in na tak simpatičen način skupaj djana narava, kot je pri nas, nima cene.

Najprej in na začetku.
Slovenci, vsi solzni ob pogledu na lepote naših vršacev in dolin, radi trdimo, kako je naša narava neprecenljiva. Kar prevedemo, da čista in neokrnjena in na tak simpatičen način skupaj djana narava, kot je pri nas, nima cene. Da je tako, dokazujejo spontani ljudski upori, ko si katero nepridipravih podjetij našo naravo sposodi za svojo kanto za smeti.
A v glavnem gre pri kemisih za konflikt med civilno družbo in goltajočim kapitalom, pri Podobniku in volkovih pa gre za nekaj povsem drugega.
Čeprav izvenparlamentarna, je SLS politična stranka s še vedno pomembnim lokalnim vplivom.
Mediji in javnost so se na Podobnikovo izjavo odzvali enoglasno in se enoglasno zgražali. V bistvu so ga raztrgali. A se Marjan zadnji smeje, kajti ko se njegove pobude ni upoštevalo, so volkovi raztrgali še več ovac. Kot pravi ljudski rek: “Če trgaš, končaš raztrgan …”

Kakorkoli; javni pritisk je povzročil, da je že desetletja neposrečeni politik svojo neposrečeno izjavo in pobudo umaknil. Ampak s tem ponudba ni izginila. Še več; Podobnikova pobuda ni enodnevna politično/komedijantska bodica, temveč jo v naši skromni redakciji razumemo kot prihodnji princip; kot globok premik v slovenski politiki in družbi. Povedano drugače: do Podobnika je bil vprašljiv odnos do okolja del politike, po Podobniku pa je politika postala del vprašljivega odnosa do okolja.

Gre za prvi resni dokaz, da za slovensko politiko slovenska narava ni neprecenljiva, temveč ima – kot vse stvari v neoliberalizmu – svojo ceno. Dvesto krat petsto evrov je sto tisoč evrov, kolikor je tržna cena vseh zaščitenih slovenskih volkov. Poznamo tudi ceno zaščitenih medvedov. Tisoč jih je, odstrel kot trofeja je tam okoli 3000 evrov, potem pa medvedovino veselo prodajo še gostincem za deset evrov za kilogram in jo končno postrežejo zahtevnim gurmanom. Za vse medvede bi iztržili kakšnih pet milijonov; tako na debelo kot na drobno, kar bi zadoščalo za dokapitalizacijo manjše banke ali večje hranilnice.
Ne nazadnje je znana tudi cena gozdov. V njih je za 353 milijonov kubičnih metrov lesne zaloge, in ker poznamo ceno enega kubičnega metra lesa, lahko brez napora izračunamo, koliko so vredni vsi slovenski gozdovi. Prištejemo medvede in volkove, zajce in lisice ponudimo kot rabat, pa ni hudič, da se ne bi našel kakšen ameriški sklad, ki bi z veseljem kupil vso to naravo.

Ne nazadnje je znana tudi cena gozdov. V njih je za 353 milijonov kubičnih metrov lesne zaloge, in ker poznamo ceno enega kubičnega metra lesa, lahko brez napora izračunamo, koliko so vredni vsi slovenski gozdovi. Prištejemo medvede in volkove, zajce in lisice ponudimo kot rabat, pa ni hudič, da se ne bi našel kakšen ameriški sklad, ki bi z veseljem kupil vso to naravo.

Ampak obljubili smo analizo in ta zahteva temeljno vprašanje: Od kod Podobniku ideja? Kje se je napajal, od kod je črpal?
Zgodovinsko gledano Podobnik sledi veliki moriji, ki jo je začela že rajnka Avstrija in njene državotvorne naslednice in je pripeljala skoraj do izumrtja volka v naših gozdovih. Je pa dvignil lestvico, saj so podobniki za ustreljenega volka leta 1958 izplačali 35.000 dinarjev, kar prevedemo v 295 današnjih evrov.
Povsem drugače pa je, ko poskušamo priti na sled miselnim procesom, ki so Podobnika pripeljali do razpisa nadomestila …
Menimo, da je Podobnik kot načitan mož prebiral in se napajal pri dveh temeljnih besedilih, ki obravnavata problematiko volkov in njihov odstrel. Prvo besedilo je Rdeča kapica. Vse, kar vemo o volkovih, smo se naučili v tej prelomni knjigi, ki volka determinira ne le kot žival, temveč tudi kot simbol.
Sicer je za učenjake in napredne mislece na voljo še eno delo, ki pa je za predsednike Slovenske ljudske stranke praviloma prezahtevno … Kompleksnega volka v Belem očnjaku je v njegovi simboliki težko razumeti in zato se človeški instinkt ob besedi volk veliko lažje poistoveti z babico, kamenjem in lovcem. Predvsem s tem zadnjim. Je pa res, da je za tiste člane in simpatizerje stranke, ki jim branje – tako zakonov kot tudi ustave – dela težave, še vedno na voljo tudi avdio verzija problema, in sicer v glasbeni pravljici Peter in volk!

Ob Rdeči kapici pa je Podobnik prav gotovo prebiral še Marxa. Ena temeljnih tez marksizma govori o neobvladljivem pehanju za dobičkom, ki nujno vodi v kaotični kapitalizem, posledica tega pa je tudi uničevanje človekovega okolja. Če se vam zdi, da gre pri tej tezi za pretiravanje, lahko realizacijo Podobnikove ideje že danes spremljate na satelitskih dokumentarnih programih, kjer ameriški drvarji, ribiči, nabiralci in lovci pod vihrajočo zastavo profita in brez kakršnega koli obžalovanja “odvzemajo osebke” iz okolja.

Ob Rdeči kapici pa je Podobnik prav gotovo prebiral še Marxa. Ena temeljnih tez marksizma govori o neobvladljivem pehanju za dobičkom, ki nujno vodi v kaotični kapitalizem, posledica tega pa je tudi uničevanje človekovega okolja.

Hočemo povedati naslednje: če bi se Podobnik lotil svoje akcije s tem, da bi za vsakega ustreljenega volka ponudil priznanje in pohvalo, mogoče celo medaljo, bi ostal v območju nezakonitega, pa vendar simbolnega boja med človekom in zverjo. Čim pa je vpeljal denar, je v gozd vpeljal tudi tržne odnose …
Najverjetneje nezavedno je tako ideološki svet Marjana Podobnika posledica prelomnega dela treh velikih Nemcev in ko je predlagal 500 evrov za vsakega ustreljenega volka, ni le materializiral pravljičnega sveta bratov Grimm in utopičnega sveta Karla Marxa, ampak je znamenitemu malemu človeku, za katerega se bori njegova stranka, začel prodajati tla pod nogami.


Zapisi iz močvirja

746 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Rdeča kapica

24.09.2019

Po edini svetli tradiciji, ki jo premore sumljiva preteklost naše oddaje, se ob jesenski vključitvi v ponovno kroženje ozremo nazaj. Na poletne mesece, ko naj se ne bi nič dogajalo. Pa se je dogajalo in akoravno je bila akcija predsednika SLS Marjana Podobnika o ponujenih 500 evrih za ustreljenega volka prečesana od spredaj in od zadaj, menimo, da celovita analiza te nenavadne ponudbe vsem oboroženim le ni bila narejena. In čeprav gre za drezanje v osje gnezdo, je tema po našem skromnem mnenju vredna vedno novih obravnav in vedno novih javnih soočanj.

Akoravno je bila akcija predsednika SLS Marjana Podobnika o ponujenih 500 evrih za ustreljenega volka prečesana od spredaj in od zadaj, menimo, da celovita analiza ni bila narejena

Po edini svetli tradiciji, ki jo premore sumljiva preteklost naše oddaje, se ob jesenski vključitvi v ponovno kroženje ozremo nazaj. Na poletne mesece, ko naj se ne bi nič dogajalo.
Pa se je dogajalo in akoravno je bila akcija predsednika SLS Marjana Podobnika o ponujenih 500 evrih za ustreljenega volka prečesana od spredaj in od zadaj, menimo, da celovita analiza te nenavadne ponudbe vsem oboroženim le ni bila narejena. In čeprav gre za drezanje v osje gnezdo, je tema po našem skromnem mnenju vredna vedno novih obravnav in vedno novih javnih soočanj.

Slovenci, vsi solzni ob pogledu na lepote naših vršacev in dolin, radi trdimo, kako je naša narava neprecenljiva. Kar prevedemo, da čista in neokrnjena in na tak simpatičen način skupaj djana narava, kot je pri nas, nima cene.

Najprej in na začetku.
Slovenci, vsi solzni ob pogledu na lepote naših vršacev in dolin, radi trdimo, kako je naša narava neprecenljiva. Kar prevedemo, da čista in neokrnjena in na tak simpatičen način skupaj djana narava, kot je pri nas, nima cene. Da je tako, dokazujejo spontani ljudski upori, ko si katero nepridipravih podjetij našo naravo sposodi za svojo kanto za smeti.
A v glavnem gre pri kemisih za konflikt med civilno družbo in goltajočim kapitalom, pri Podobniku in volkovih pa gre za nekaj povsem drugega.
Čeprav izvenparlamentarna, je SLS politična stranka s še vedno pomembnim lokalnim vplivom.
Mediji in javnost so se na Podobnikovo izjavo odzvali enoglasno in se enoglasno zgražali. V bistvu so ga raztrgali. A se Marjan zadnji smeje, kajti ko se njegove pobude ni upoštevalo, so volkovi raztrgali še več ovac. Kot pravi ljudski rek: “Če trgaš, končaš raztrgan …”

Kakorkoli; javni pritisk je povzročil, da je že desetletja neposrečeni politik svojo neposrečeno izjavo in pobudo umaknil. Ampak s tem ponudba ni izginila. Še več; Podobnikova pobuda ni enodnevna politično/komedijantska bodica, temveč jo v naši skromni redakciji razumemo kot prihodnji princip; kot globok premik v slovenski politiki in družbi. Povedano drugače: do Podobnika je bil vprašljiv odnos do okolja del politike, po Podobniku pa je politika postala del vprašljivega odnosa do okolja.

Gre za prvi resni dokaz, da za slovensko politiko slovenska narava ni neprecenljiva, temveč ima – kot vse stvari v neoliberalizmu – svojo ceno. Dvesto krat petsto evrov je sto tisoč evrov, kolikor je tržna cena vseh zaščitenih slovenskih volkov. Poznamo tudi ceno zaščitenih medvedov. Tisoč jih je, odstrel kot trofeja je tam okoli 3000 evrov, potem pa medvedovino veselo prodajo še gostincem za deset evrov za kilogram in jo končno postrežejo zahtevnim gurmanom. Za vse medvede bi iztržili kakšnih pet milijonov; tako na debelo kot na drobno, kar bi zadoščalo za dokapitalizacijo manjše banke ali večje hranilnice.
Ne nazadnje je znana tudi cena gozdov. V njih je za 353 milijonov kubičnih metrov lesne zaloge, in ker poznamo ceno enega kubičnega metra lesa, lahko brez napora izračunamo, koliko so vredni vsi slovenski gozdovi. Prištejemo medvede in volkove, zajce in lisice ponudimo kot rabat, pa ni hudič, da se ne bi našel kakšen ameriški sklad, ki bi z veseljem kupil vso to naravo.

Ne nazadnje je znana tudi cena gozdov. V njih je za 353 milijonov kubičnih metrov lesne zaloge, in ker poznamo ceno enega kubičnega metra lesa, lahko brez napora izračunamo, koliko so vredni vsi slovenski gozdovi. Prištejemo medvede in volkove, zajce in lisice ponudimo kot rabat, pa ni hudič, da se ne bi našel kakšen ameriški sklad, ki bi z veseljem kupil vso to naravo.

Ampak obljubili smo analizo in ta zahteva temeljno vprašanje: Od kod Podobniku ideja? Kje se je napajal, od kod je črpal?
Zgodovinsko gledano Podobnik sledi veliki moriji, ki jo je začela že rajnka Avstrija in njene državotvorne naslednice in je pripeljala skoraj do izumrtja volka v naših gozdovih. Je pa dvignil lestvico, saj so podobniki za ustreljenega volka leta 1958 izplačali 35.000 dinarjev, kar prevedemo v 295 današnjih evrov.
Povsem drugače pa je, ko poskušamo priti na sled miselnim procesom, ki so Podobnika pripeljali do razpisa nadomestila …
Menimo, da je Podobnik kot načitan mož prebiral in se napajal pri dveh temeljnih besedilih, ki obravnavata problematiko volkov in njihov odstrel. Prvo besedilo je Rdeča kapica. Vse, kar vemo o volkovih, smo se naučili v tej prelomni knjigi, ki volka determinira ne le kot žival, temveč tudi kot simbol.
Sicer je za učenjake in napredne mislece na voljo še eno delo, ki pa je za predsednike Slovenske ljudske stranke praviloma prezahtevno … Kompleksnega volka v Belem očnjaku je v njegovi simboliki težko razumeti in zato se človeški instinkt ob besedi volk veliko lažje poistoveti z babico, kamenjem in lovcem. Predvsem s tem zadnjim. Je pa res, da je za tiste člane in simpatizerje stranke, ki jim branje – tako zakonov kot tudi ustave – dela težave, še vedno na voljo tudi avdio verzija problema, in sicer v glasbeni pravljici Peter in volk!

Ob Rdeči kapici pa je Podobnik prav gotovo prebiral še Marxa. Ena temeljnih tez marksizma govori o neobvladljivem pehanju za dobičkom, ki nujno vodi v kaotični kapitalizem, posledica tega pa je tudi uničevanje človekovega okolja. Če se vam zdi, da gre pri tej tezi za pretiravanje, lahko realizacijo Podobnikove ideje že danes spremljate na satelitskih dokumentarnih programih, kjer ameriški drvarji, ribiči, nabiralci in lovci pod vihrajočo zastavo profita in brez kakršnega koli obžalovanja “odvzemajo osebke” iz okolja.

Ob Rdeči kapici pa je Podobnik prav gotovo prebiral še Marxa. Ena temeljnih tez marksizma govori o neobvladljivem pehanju za dobičkom, ki nujno vodi v kaotični kapitalizem, posledica tega pa je tudi uničevanje človekovega okolja.

Hočemo povedati naslednje: če bi se Podobnik lotil svoje akcije s tem, da bi za vsakega ustreljenega volka ponudil priznanje in pohvalo, mogoče celo medaljo, bi ostal v območju nezakonitega, pa vendar simbolnega boja med človekom in zverjo. Čim pa je vpeljal denar, je v gozd vpeljal tudi tržne odnose …
Najverjetneje nezavedno je tako ideološki svet Marjana Podobnika posledica prelomnega dela treh velikih Nemcev in ko je predlagal 500 evrov za vsakega ustreljenega volka, ni le materializiral pravljičnega sveta bratov Grimm in utopičnega sveta Karla Marxa, ampak je znamenitemu malemu človeku, za katerega se bori njegova stranka, začel prodajati tla pod nogami.


18.02.2020

Pismo podpore

Priprave na predčasne volitve so v polnem teku. K pripravam na nove volitve spada tudi sestavljanje nove koalicije. Priprave se te dni končujejo, hiša je prezračena, tla posesana in okna umita. Tako je napočil čas le še za nekaj zadnjih malenkosti. Kot so pisma intelektualcev. Oziroma razumnikov. Ta pisma se pojavljajo redno pred prelomnimi dogodki in so značilna po tem, da jih zelo redko kdo v celoti prebere, zato pa se o njih toliko bolj žolčno razpravlja v javnosti.


11.02.2020

Navodila za uporabo

Danes pa zapletena tema, primerna le za najbistrejše med nami. Med te se žal ne prištevamo, saj tudi naše skromno uredništvo doživlja trenutek izginjanja intelektualne povprečnosti in vzpon intelektualne nadpovprečnosti. Da je večina pametnejša kot manjšina oziroma, da mi povprečno pametni izginjamo na račun nadpovprečno pametnih, je najopaznejše pri oglasih. Reklame, ki naj bi jih razumeli vsi, razumejo le tisti, ki si jih izmišljujejo. Preostali si ne upamo priznati, da ne vemo, za kaj gre. Povedano drugače: v vsevednem svetu se je intelektualna povprečnost preobrazila v intelektualno nadpovprečnost, dovčerajšnji povprečneži pa so postali podpovprečni. Ob reklamah je drugi dokaz za to trditev volilna zakonodaja.


04.02.2020

Neznane leteče banane

Vse od časov, ko je nesmrtna Neca Falk odpela odo temu tropskemu sadju, banane niso bile tako v ospredju javnosti kot prejšnje tedne. Če bi se kateri slovenskih glasbenikov tako potrudil za jabolka, kot se je Neca za banane, slovensko sadjarstvo ne bi bilo v krizi … Kakorkoli; vrnitev banan v fokus javnosti je povsem zaslužena, saj gre za sadež, ki se ponaša s številnimi nutricionističnimi prednostmi, a za našo oddajo je pomembnejša njihova družbenopolitična vloga. Poglejmo podrobnosti; najprej je šef slovenskih banan in posledično bananarjev kupil letalska dovoljenja strmoglavljene Adrie Airways. Potem pa so v njegovem skladišču našli še sumljive pakete in skladišče je okupirala specialna enota, ki je ravno te dni v Sloveniji razbila mrežo preprodajalcev prepovedanih drog.


28.01.2020

Če ni za bit, je za it!

Danes, ko praznujemo vsakoletni državni praznik, s katerim obeležujemo padec vlade, bomo tudi v naši skromni oddaji temu dogodku namenili nekaj slavnostnih besed. Ob tej priložnosti se je, kot je v navadi, iz močvirja dvignilo na desetine analitikov, ki so vam natančno povedali, zakaj in čemu je tudi letos padla vlada. A kot vedno so te medijske analize napačne. Ves ta korpus patologov slovenske politične scene namreč pade že na samem začetku. "Ne štima" jim terminologija, kot se reče.


21.01.2020

Karel Veliki, Aleksandra še večja

Pretekli vikend je zaznamoval volilni kongres stranke Desus, kjer je nova prvakinja stranke postala Aleksandra Pivec, Karel Erjavec pa je po porazu napovedal umik ne le iz političnega, temveč tudi iz javnega življenja, zato se danes medijsko poslavljamo od njega.


14.01.2020

Umetnostna kritika

Danes pa končno nekaj kakovostnega raziskovalnega novinarstva tudi v naši oddaji. V slogu najboljših raziskovalnih oddaj in prispevkov vam bomo razkrili, kdo je požgal lesenega Donalda Trumpa moravškega. Pot do razkritja nas bo vodila prek odgovora na najstarejše, najbolj zapleteno in najbolj bistveno vseh vprašanj: “Kaj je umetnost?”


07.01.2020

Metamorfoze

Za začetek leta 2020, ko so možgani še sveži, koncentracija pa na visoki ravni, nekoliko zahtevnejša razlaga. Hrvaška je dobila novega predsednika. Za Slovenijo je to pomembno, ker ni nepomembno, pod katerim vsevidnim očesom skačemo v Jadransko morje. V Zapisnih iz močvirja odgovarjamo tudi na vprašanje, kaj je skupnega Pahor, Milanović in Napoleon.


31.12.2019

Veliki pok

Da je Slovenija varna dežela, je bil leta 2019 naš najpogostejši izvozni artikel in argument, da je varna zato, ker pianiste s povezavo bluetooth priklenemo na radiator, ne zdrži resne analize.


17.12.2019

Pod pionirsko zastavo prisegam …

Angelika Mlinar je zvezda tega tedna. Čeprav ni povsem jasno, zakaj in čemu. Kajti postati minister v slovenski vladi ni neka velika novica. Nekaj je povsem jasno; stoletje ali dve počakajmo, pa bo vsaka slovenska družina ali dala ali imela nekoga, ki je bil minister v vladi. Slovenska politika je kadrovsko izžeta, uvoz politikov iz drugih držav pa neposreden napad na politične elite, a ne bi bilo kot v športu s tujimi trenerji tudi v politiki smiselno poskusiti s tujimi upravljavci države?


10.12.2019

Kralji ugodnih cen

Če hočemo naprej, moramo nekaj dni nazaj. Kar nacionalni škandal se je zgodil, ko je Hofer prepovedal prodajo “Kraljev ulic” pred svojimi poslovalnicami. Po pravilih novinarske stroke bomo o tej zelo zanimivi temi predstavili vse plati dogodka. Na srečo sta plati le dve, kar bo v pomoč glede na to, da ima naša oddaja omejene organizacijske in intelektualne vire.


03.12.2019

Enega brezogljičnega, prosim

O najbolj priljubljeni temi zadnjih dveh tisočletij, to je seveda konec sveta. V Madridu so se zbrali na še eni podnebni konferenci. Tehnično gre v Madridu za podnebno konferenco, ki naj bi v življenje spravila podnebni dogovor s podnebne konference v Parizu. V Madridu se bodo poskušali dogovoriti, ali razumejo, kaj so se dogovorili v Parizu. Tisti, ki ne razumejo, so svoj podpis iz pariškega dogovora že tako ali tako umaknili … Drugače povedano: nekatere pomembne podpisnice so od pariških zavez zbežale prej, kot zbeži članstvo iz novoustanovljenih slovenskih političnih strank. Zapise iz močvirja pripravlja Marko Radmilovič


26.11.2019

Teče mi, teče greznica ...

Čemu presoja ni bila potrebna? Razlog je enostaven, kajti investitor in izvajalec ob polaganju kanala odločno ponavljata mantro najstnikov, ki se srečajo s svojim prvim kondomom: "Zagotovo ne bo puščal!"


19.11.2019

Mafija za mafijo

Slovenci smo s tožbami, sodbami, sodišči in odvetniki obsedeni, zato bo ne glede na kakovost našega sodnega sistema vedno obstajal določen odstotek prebivalstva, ki bo po pravilu nezadovoljen z delom sodišča. Piše: Marko Radmilovič


12.11.2019

Butalci in most

Butalci so se počohali po glavi in prav po tihem Cefizlju priznali, da pravzaprav ne vedo, kako se most zgradi.


05.11.2019

Drage naše lidije

Na prvi pogled se zdi pobuda vladi, da naj razmisli o ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka, bizarna. Takšna se zdi tudi na drugi pogled. Gre za ponavljajoče se teme, ki kolobarijo v slovenskem zakonodajnem okolju kot koruza in krompir. Lahko enoletno služenje obveznega vojaškega roka popravi vedno bolj mehkužne, neiznajdljive in občutljive moške, ki niso primerni ne za moža, ne za gospodarja, ne za očeta?


29.10.2019

Kreditiranje na obroke

Zapise iz močvirja pripravlja Marko Radmilovič


22.10.2019

M. T. vs. M. Š.

Iz močvirja zremo proti najnovejši vohunski aferi. In še pred začetkom: dobri dve desetletji, kar traja pričujoča oddaja, vsako sezono poročamo o najnovejši vohunski aferi. Tako da je neumestno, celo od kakovostne analitične oddaje, kot je naša, pričakovati izum tople vode. A najnovejša vohunska afera je vseeno edinstvena, ker se tokrat prvič pogovarjamo o imenih.


15.10.2019

El Clásico

Kaznovanje držav, ki kršijo osnovne človekove pravice, s pomočjo ignoriranja njihovega turizma, ni tako naivna in nesmiselna poteza.


08.10.2019

AirKreso

Danes iz močvirja Danes pa pogled navzgor, kjer si bomo za naslednjih nekaj minut s pticami delili nebo. Zlom Adrie je le še eden izmed kamenčkov na večno makadamski cesti slovenske prometne politike. Podoba je, kot da nič ne deluje in celo večni optimist Galileo bi izgubil upanje, da bi se v slovenskem prometu kaj premaknilo. Poglejmo: železnice so zanič, avtobusni promet je v razsulu, avtoceste zatrpane in kolesarskih poti ni. Edino, kar resnično deluje, edina panoga, ki se razvija in napreduje ter prinaša dobiček, je rečni promet. Ladjice na Ljubljanici so velikanski uspeh slovenskega javnega prometa in če bi hoteli slediti trendu, bi namesto drugega tira morali zgraditi rečni kanal Soča–Sava–Drava.


01.10.2019

Južno od Schengna

Sledi nekaj trenutkov za zunanjo politiko in medsosedske odnose. In seveda nekaj trenutkov za odbojko. Navdušena nad uspešnimi igrami slovenskih odbojkarjev se je tudi slovenska politika odločila za blokiranje. Kot je znano, le dobro blokiranje ob dobrem servisu in seveda sprejemu prinaša rezultat. Zato bomo blokirali Hrvate pri vstopu v schengenski prostor. Hrvatje zatrjujejo, da je njihov vstop v shengen že dogovorjen, slovenska politika pa se bo odzvala politično. Tako javnost kot politika sta zaploskali, ker se politično delovanje sliši kot nekaj izjemno odločnega, celo nevarnega.


Stran 11 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov