Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Južno od Schengna

01.10.2019

Sledi nekaj trenutkov za zunanjo politiko in medsosedske odnose. In seveda nekaj trenutkov za odbojko. Navdušena nad uspešnimi igrami slovenskih odbojkarjev se je tudi slovenska politika odločila za blokiranje. Kot je znano, le dobro blokiranje ob dobrem servisu in seveda sprejemu prinaša rezultat. Zato bomo blokirali Hrvate pri vstopu v schengenski prostor. Hrvatje zatrjujejo, da je njihov vstop v shengen že dogovorjen, slovenska politika pa se bo odzvala politično. Tako javnost kot politika sta zaploskali, ker se politično delovanje sliši kot nekaj izjemno odločnega, celo nevarnega.

V tednu, ko je srbski blok razblinil slovenske sanje o naslovu evropskih prvakov v odbojki, se je blokiranje preselilo iz dvoranskega parketa še na političnega

Sledi nekaj trenutkov za zunanjo politiko in medsosedske odnose. In seveda nekaj trenutkov za odbojko. Navdušena nad uspešnimi igrami slovenskih odbojkarjev se je tudi slovenska politika odločila za blokiranje. Kot je znano, le dobro blokiranje ob dobrem servisu in seveda sprejemu prinaša rezultat. Zato bomo blokirali Hrvate pri vstopu v schengenski prostor. Šarec noče ponoviti Pahorjeve napake in bo blokiral do zadnje kaplje znoja.
Analizirajmo.
Ko so se Hrvatje, ki imajo intimne odnose z odhajajočo komisijo, pohvalili, da je njihov vstop v schengen že dogovorjen in dejstvo, se je Marjan Šarec odzval izredno ostro. Povedal je, da bo naš odgovor na takšno nenačelno in netransparentno dejanje komisije, ki je zaobšla strokovne evalvacije, političen. “Če bodo oni delovali politično, potem bo tudi naše delovanje politično.” Javnost in politika sta zaploskali, ker se politično delovanje sliši kot nekaj izjemno odločnega, celo nevarnega.
“S krepelcem in politiko jim jih naložimo prek hrbta, ako mislijo z nami češnje zobat!”
In medtem ko se razumni čohamo po glavi, kako lahko deluje Slovenija razen politično in kaj lahko odgovori hrvaškim kolegom politik, ki je predsednik vlade, ne da bi bil odgovor političen, in ali je mogoče, da ima Slovenija o vstopu Hrvaške v schengenski prostor stališče, ki ni politično, temveč je recimo vojaško.
Prva blokada Hrvaške je padla, ker je bil fantastičen dan, torej bo druga uspela, ker bomo delovali politično. Zdi se naivno, ampak prepustimo sodbo pametnejšim. Do tedaj pa si poglejmo schengen.

Najbolj neverjetno je, da se s sosedi prepiramo za oslovo senco. Ampak to počnemo Slovenci že vso zgodovino in ves čas … Se pravi, da bi Hrvati radi vstopili v nekaj, kar ne obstaja, mi pa jih bomo pri tem blokirali.

Najbolj neverjetno je, da se s sosedi prepiramo za oslovo senco. Ampak to počnemo Slovenci že vso zgodovino in ves čas … Se pravi, da bi Hrvati radi vstopili v nekaj, kar ne obstaja, mi pa jih bomo pri tem blokirali.
Kaj pravijo poročila s terena? Za Bruselj je skupni schengenski prostor krava vodnica, izložbeni plakat evropskega združevanja. Ki pa je odletel s prvim migrantskim pišem in Bruselj miži na vsa očesa, ko poskuša reklamirati schengenski prostor kot živ in delujoč. Realnost je seveda drugačna. Tisti, ki živijo ob meji in tisti, ki radi ali morajo veliko potovati, imajo povsem drugačno izkušnjo. Še enkrat več v evropski, sploh pa slovenski zgodovini se je na mejah pojavila olivnozelena. Molenje osebnih dokumentov se na srečo še ni izgubilo iz mišičnega spomina. Res je, da izostane “je kaj za prijavit”, a zato niso kolone na Šentilju vsako jutro med peto in sedmo nič krajše. In bog ne daj, da poskušate vstopiti v katero nam sosednjih držav z belim kombijem!
Jasno, da je mogoče po Evropi potovati tudi brez vsakega ustavljanja na mejah, ampak ko svoboda ni več pravilo, temveč naključje – izgubi vso veličastnost pojma “svoboda”.

Danes tako ne vemo natančno, v kakšnem agregatnem stanju je schengen. Še najbolje bi ga bilo primerjali s Cerkniškim jezerom. Enkrat je, drugič ga ni. Ampak ne glede na sumljivo vrednost tega instituta si Hrvati neskončno želijo vstopiti vanj. Kot trdijo dobro obveščeni, gre bolj kot ne za notranjepolitične težnje, ki kakršen koli evropski korak promovirajo kot epohalno zmago; a na Balkanu je to normalno. V Evropi pa tudi. Recimo Črnogorci so vstopili v evropsko monetarno unijo, ne da bi za to kogarkoli kaj prosili ali izpolnjevali težke in stroge kriterije. Enostavno so si evra kot valute zaželeli – in ga imajo. Tako bo verjetno tudi s Hrvati. Menili bodo, da si zaslužijo biti v schengenu, in pač bodo. Kljub temu da bo Šarec deloval politično.

Danes tako ne vemo natančno, v kakšnem agregatnem stanju je schengen. Še najbolje bi ga bilo primerjali s Cerkniškim jezerom. Enkrat je, drugič ga ni. Ampak ne glede na sumljivo vrednost tega instituta si Hrvati neskončno želijo vstopiti vanj.

Najbolj vprašljivo, in to je srčika našega današnjega izvajanja, je dejstvo, čemu bi Hrvate pri vstopu v schengen blokirali? Ali ni meja evropske skupnosti, premaknjena na jug, rešitev vseh naših težav? Ali ni neobstoj schengenske meje med Slovenijo in Hrvaško – prost pretok ljudi, vsaj v velikem delu, rešitev zdaj že skoraj tridesetletnega mejnega spora? Ali ni Joško Joras, ki se brez mejne kontrole vozi do svoje hiše, kanon slovenske suverenosti?
Ob tem bi lahko Slovenija le lahko nekaj ur po vstopu Hrvaške v schengen umaknila sramotno ograjo na južni meji. Migranti bi samodejno postali problem nekoga drugega, kajti kot je znano, si nihče od njih v resnici ne želi ostati v Sloveniji. Argument slovenske politike, da Hrvati niso sposobni varovati zunanje meje Evropske skupnosti, je svetohlinski, da bolj svetohlinski ne more biti. Kot da smo jo mi sposobni varovati in kot da nas resnično briga za to, koliko nesrečnežem se uspe prebiti na zahod. Umazano delo opravljamo, da ulice zahodnih velemest ostajajo kolikor toliko čiste, in če predamo štafetno palico voljnim Hrvatom, to v naši redakciji, bržčas naivno, razumemo samo kot prednost. Šarec trdi, da bo zaščitil slovenske interese, a blokada in seveda famozno politično delovanje pomenita status quo, za katerega pa se skoraj večinsko strinjamo, da je za Slovenijo škodljiv.

Najbolj vprašljivo, in to je srčika našega današnjega izvajanja, je dejstvo, čemu bi Hrvate pri vstopu v schengen blokirali? Ali ni meja evropske skupnosti, premaknjena na jug, rešitev vseh naših težav? Ali ni neobstoj schengenske meje med Slovenijo in Hrvaško – prost pretok ljudi, vsaj v velikem delu, rešitev zdaj že skoraj tridesetletnega mejnega spora? Ali ni Joško Joras, ki se brez mejne kontrole vozi do svoje hiše, kanon slovenske suverenosti?


Zapisi iz močvirja

748 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Južno od Schengna

01.10.2019

Sledi nekaj trenutkov za zunanjo politiko in medsosedske odnose. In seveda nekaj trenutkov za odbojko. Navdušena nad uspešnimi igrami slovenskih odbojkarjev se je tudi slovenska politika odločila za blokiranje. Kot je znano, le dobro blokiranje ob dobrem servisu in seveda sprejemu prinaša rezultat. Zato bomo blokirali Hrvate pri vstopu v schengenski prostor. Hrvatje zatrjujejo, da je njihov vstop v shengen že dogovorjen, slovenska politika pa se bo odzvala politično. Tako javnost kot politika sta zaploskali, ker se politično delovanje sliši kot nekaj izjemno odločnega, celo nevarnega.

V tednu, ko je srbski blok razblinil slovenske sanje o naslovu evropskih prvakov v odbojki, se je blokiranje preselilo iz dvoranskega parketa še na političnega

Sledi nekaj trenutkov za zunanjo politiko in medsosedske odnose. In seveda nekaj trenutkov za odbojko. Navdušena nad uspešnimi igrami slovenskih odbojkarjev se je tudi slovenska politika odločila za blokiranje. Kot je znano, le dobro blokiranje ob dobrem servisu in seveda sprejemu prinaša rezultat. Zato bomo blokirali Hrvate pri vstopu v schengenski prostor. Šarec noče ponoviti Pahorjeve napake in bo blokiral do zadnje kaplje znoja.
Analizirajmo.
Ko so se Hrvatje, ki imajo intimne odnose z odhajajočo komisijo, pohvalili, da je njihov vstop v schengen že dogovorjen in dejstvo, se je Marjan Šarec odzval izredno ostro. Povedal je, da bo naš odgovor na takšno nenačelno in netransparentno dejanje komisije, ki je zaobšla strokovne evalvacije, političen. “Če bodo oni delovali politično, potem bo tudi naše delovanje politično.” Javnost in politika sta zaploskali, ker se politično delovanje sliši kot nekaj izjemno odločnega, celo nevarnega.
“S krepelcem in politiko jim jih naložimo prek hrbta, ako mislijo z nami češnje zobat!”
In medtem ko se razumni čohamo po glavi, kako lahko deluje Slovenija razen politično in kaj lahko odgovori hrvaškim kolegom politik, ki je predsednik vlade, ne da bi bil odgovor političen, in ali je mogoče, da ima Slovenija o vstopu Hrvaške v schengenski prostor stališče, ki ni politično, temveč je recimo vojaško.
Prva blokada Hrvaške je padla, ker je bil fantastičen dan, torej bo druga uspela, ker bomo delovali politično. Zdi se naivno, ampak prepustimo sodbo pametnejšim. Do tedaj pa si poglejmo schengen.

Najbolj neverjetno je, da se s sosedi prepiramo za oslovo senco. Ampak to počnemo Slovenci že vso zgodovino in ves čas … Se pravi, da bi Hrvati radi vstopili v nekaj, kar ne obstaja, mi pa jih bomo pri tem blokirali.

Najbolj neverjetno je, da se s sosedi prepiramo za oslovo senco. Ampak to počnemo Slovenci že vso zgodovino in ves čas … Se pravi, da bi Hrvati radi vstopili v nekaj, kar ne obstaja, mi pa jih bomo pri tem blokirali.
Kaj pravijo poročila s terena? Za Bruselj je skupni schengenski prostor krava vodnica, izložbeni plakat evropskega združevanja. Ki pa je odletel s prvim migrantskim pišem in Bruselj miži na vsa očesa, ko poskuša reklamirati schengenski prostor kot živ in delujoč. Realnost je seveda drugačna. Tisti, ki živijo ob meji in tisti, ki radi ali morajo veliko potovati, imajo povsem drugačno izkušnjo. Še enkrat več v evropski, sploh pa slovenski zgodovini se je na mejah pojavila olivnozelena. Molenje osebnih dokumentov se na srečo še ni izgubilo iz mišičnega spomina. Res je, da izostane “je kaj za prijavit”, a zato niso kolone na Šentilju vsako jutro med peto in sedmo nič krajše. In bog ne daj, da poskušate vstopiti v katero nam sosednjih držav z belim kombijem!
Jasno, da je mogoče po Evropi potovati tudi brez vsakega ustavljanja na mejah, ampak ko svoboda ni več pravilo, temveč naključje – izgubi vso veličastnost pojma “svoboda”.

Danes tako ne vemo natančno, v kakšnem agregatnem stanju je schengen. Še najbolje bi ga bilo primerjali s Cerkniškim jezerom. Enkrat je, drugič ga ni. Ampak ne glede na sumljivo vrednost tega instituta si Hrvati neskončno želijo vstopiti vanj. Kot trdijo dobro obveščeni, gre bolj kot ne za notranjepolitične težnje, ki kakršen koli evropski korak promovirajo kot epohalno zmago; a na Balkanu je to normalno. V Evropi pa tudi. Recimo Črnogorci so vstopili v evropsko monetarno unijo, ne da bi za to kogarkoli kaj prosili ali izpolnjevali težke in stroge kriterije. Enostavno so si evra kot valute zaželeli – in ga imajo. Tako bo verjetno tudi s Hrvati. Menili bodo, da si zaslužijo biti v schengenu, in pač bodo. Kljub temu da bo Šarec deloval politično.

Danes tako ne vemo natančno, v kakšnem agregatnem stanju je schengen. Še najbolje bi ga bilo primerjali s Cerkniškim jezerom. Enkrat je, drugič ga ni. Ampak ne glede na sumljivo vrednost tega instituta si Hrvati neskončno želijo vstopiti vanj.

Najbolj vprašljivo, in to je srčika našega današnjega izvajanja, je dejstvo, čemu bi Hrvate pri vstopu v schengen blokirali? Ali ni meja evropske skupnosti, premaknjena na jug, rešitev vseh naših težav? Ali ni neobstoj schengenske meje med Slovenijo in Hrvaško – prost pretok ljudi, vsaj v velikem delu, rešitev zdaj že skoraj tridesetletnega mejnega spora? Ali ni Joško Joras, ki se brez mejne kontrole vozi do svoje hiše, kanon slovenske suverenosti?
Ob tem bi lahko Slovenija le lahko nekaj ur po vstopu Hrvaške v schengen umaknila sramotno ograjo na južni meji. Migranti bi samodejno postali problem nekoga drugega, kajti kot je znano, si nihče od njih v resnici ne želi ostati v Sloveniji. Argument slovenske politike, da Hrvati niso sposobni varovati zunanje meje Evropske skupnosti, je svetohlinski, da bolj svetohlinski ne more biti. Kot da smo jo mi sposobni varovati in kot da nas resnično briga za to, koliko nesrečnežem se uspe prebiti na zahod. Umazano delo opravljamo, da ulice zahodnih velemest ostajajo kolikor toliko čiste, in če predamo štafetno palico voljnim Hrvatom, to v naši redakciji, bržčas naivno, razumemo samo kot prednost. Šarec trdi, da bo zaščitil slovenske interese, a blokada in seveda famozno politično delovanje pomenita status quo, za katerega pa se skoraj večinsko strinjamo, da je za Slovenijo škodljiv.

Najbolj vprašljivo, in to je srčika našega današnjega izvajanja, je dejstvo, čemu bi Hrvate pri vstopu v schengen blokirali? Ali ni meja evropske skupnosti, premaknjena na jug, rešitev vseh naših težav? Ali ni neobstoj schengenske meje med Slovenijo in Hrvaško – prost pretok ljudi, vsaj v velikem delu, rešitev zdaj že skoraj tridesetletnega mejnega spora? Ali ni Joško Joras, ki se brez mejne kontrole vozi do svoje hiše, kanon slovenske suverenosti?


12.01.2021

Urbi et orbi

Ker so kulturne ustanove zaprte in je ponudba kakovostne zabave okrnjena, se moramo nasloniti na to, kar je ostalo. In zagotovo je najatraktivnejša prireditev na sporedu v matinejskem času, ko se vsak dan ob enajsti uri začne novinarska konferenca o poteku epidemije med Slovenci. Dolgoletni igralec slovenskega teatra Jelko Kacin je nesporni prvak koronskega odra in nekaj dni nazaj je spet užgal enega svojih večnih monologov, ob katerih so klasiki svetovne dramatike kot poeti z zadnjih strani šolskih glasil.


05.01.2021

Vse v enem

Začnimo leto z optimističnim tonom. Da se nam ne bi spet zgodilo, da bomo konec leta 2021 vili roke k nebu, naj se to že enkrat konča in naj se začne 2022. Ko vsakdan spremljamo v kontekstu in s čim širšim pogledom, naša realnost postane lažje razumljiva. V glavnem pa bolj optimistična …


29.12.2020

Enotni kot kruh

V zadnji oddaji koledarskega leta, ki bo šlo v zgodovino, pa nekaj o enotnosti. Katastrofalno leto je namreč s seboj prineslo tudi nekaj pomembnih osamosvojitvenih obletnic, ki pa jih pod nobenim pogojem ne smemo enačiti z občo in celoletno katastrofo. Osamosvojitev in njena trideseta obletnica sta bili ena redkih svetlih točk leta 2020 in hvala covidu-19, da je bilo proslavljanje samo virtualno. Tako smo se rešili sramot in zapletov z zastavonošami, političnimi in značajskimi razlikami praznovalcev ter državne proslave v Cankarjevem domu. Čeprav se je tudi televizijska proslava izkazala, ko je smeli scenarist veličino Slovenije poudaril z bedo Jugoslavije; ali kot radi rečejo slovenski obrtniki, ko si ogledujejo delo predhodnikov: "Ja kdo vam pa je to delal!"


22.12.2020

Izbranci

Najpogostejša želja letošnjih obdarovanj leta je cepivo proti covidu-19 in palčki so si na severnem tečaju brade bogato omastili s farmacevtskimi milijoni … končno pa smo tudi izvedeli, čemu ima necepljeni Rudolf rdeč nos.


15.12.2020

Nasveti za dom in epidemijo

Ob sprostitvi nekaterih epidemioloških omejitev se bomo v naši skromni oddaji le še enkrat več odrekli kritični analizi in se posvetili osnovni vlogi javnega medija, ki je informirati in poročati. Kajti če hočemo premagati epidemijo, moramo vsi vložiti ne le skupen napor, temveč tudi pozabiti na razlike, ki nas delijo – kot nam vztrajno polaga na dušo predsednik republike. Vsi bi morali pokazati več zaupanja tako do vlade kot do politike nasploh; in ko bi zaupanje prišlo, bi epidemija odšla.


08.12.2020

Mi in Oni

Lovopusta je konec in sezona lova se je začela. Do pomladi moramo uloviti krivca. Ga upleniti in nagačiti. Preveč je bilo trpljenja, preveč odpovedovanja, preveč čustev, preveč prelitega črnila in veliko preveč smrti, da bi epidemija lahko minila brez krivca. Kljub temu da bo iskanje strastno, da bodo mediji šli za vroče žemlje, da bodo padale glave in rastli novi preroki, ni pričakovati, da bomo krivca našli. Mi bomo trdili, da so krivi Oni, Oni bodo trdili, da smo krivi Mi. Najprej in na začetku: kdo so Oni? Oni so politične in gospodarske elite, institucije države, organi v sestavi in združenje navijačev vsega naštetega. Mi smo pa Mi.


01.12.2020

Pesem o Karlu

Danes pa pomembna novica iz znanosti. Na grozo vladajoče elite bomo govorili o literarni zgodovini. Danes vam premierno odkrivamo, mogoče ne najpomembnejšo ali največjo, vsekakor pa najbolj trpežno oziroma najbolj obstojno figuro slovenske zgodovine: odkrivamo vam Karla Velikega Slovenskega


24.11.2020

Reklamokracija

Nova realnost je končno zavzela še zadnjo trdnjavo stare normalnosti, ki je seveda ekonomsko propagandni program. "Reklame" po domače. Kar nenadoma so se pojavile reklame za izdelke, ki še nikoli prej niso napadli naših polic, src in denarnic. Recimo vitamin "D" se je v sodobnih reklamah iz sorazmerno anonimnega vitamina prelevil v vladarja vitaminskega cesarstva!


17.11.2020

"DA!" pod nujno

Minister, ki ima na skrbi devetdeset odstotkov vašega življenja, vam mora, če se želite poročiti, za to izdati primerno potrdilo.


10.11.2020

Loka ustavnega koalicija

Povsem neideološko gledano imamo le eno resnično dobro politično kratico, ki je seveda "DEMOS!" Kratica, ki opravlja svojo osnovno dolžnost kratice, hkrati pa je tudi sama po sebi nosilec mogočne simbolne sporočilnosti. Žal se Demos – tudi kot kratica – ni obdržal. In danes imamo torej KUL, ki bi želel vsaj zveneti, če ne že biti cool.


03.11.2020

Veverica je našla lešnik

Čemu današnji politiki komunicirajo z nami znotraj 280-znakovnega univerzuma?


27.10.2020

Splošna teorija zamenjav

Mnogo poslušalcev, pa tudi državljanov na sploh se čudi, nekateri se celo razburjajo nad valom zamenjav, ki je zalil našo družbeno stvarnost. Zamenjave so ob koronavirusu druga najbolj popularna tema trenutka, po našem svetem prepričanju pa bi mu morale v medijskih objavah stati ob boku. Piše: Marko Radmilovič


20.10.2020

S pticami si delimo nebo

Če danes laž poskušaš prodati kot resnico, kako naj vemo, da jutrišnja resnica ne bo laž?


13.10.2020

Žur sto ur

Danes pripravljamo odgovor za vse tiste, ki se sprašujete, kam je vrag odnesel šalo. Po temeljiti analizi opozoril stroke na eni strani in na drugi strani po analizi ravnanja javnosti, sploh pa po reakcijah vladajočih, smo se prvi prikopali do odgovora na usodno vprašanje "kam je vrag odnesel šalo".


06.10.2020

Novi pozdrav nove realnosti

Pozdrav s komolcem ima nekaj resnih pomanjkljivosti, ki jih bomo na tem mestu razčlenili. Piše: Marko Radmilovič.


29.09.2020

Izjemne izjeme

Najprej se je treba spoprijeti z barvami. So tri, pogojno štiri, s tem da je ena drugačna.


22.09.2020

Razgledni stolp

"Stolpomanija", ki smo ji priča v Sloveniji, bo sicer prinesla turiste in dobiček, odnesla pa še zadnja mesta absolutnega miru …


15.09.2020

Ležijo gozdovi domači

Dejstvo je, da slovenske gozdove ropajo in to povsem konkretno: iz gozdov nepridipravi kradejo drevesa.


08.09.2020

Poštar ne zvoni več niti dvakrat

Tokrat o razvejanem sindikalnem gibanju, ki je zajelo našo državo. Najprej se je oglasil sindikat poštnih delavcev. Povedali so, da so proti ukinjanju poštnih poslovalnic. Potem se je oglasil sindikat policistov Slovenije. Povedali so, da imajo dovolj, da jih žalijo in šikanirajo. Oboje je seveda letelo na slovensko vlado. Oziroma na gospodarsko in notranje ministrstvo. Ko smo že mislili, da gre za reden tedenski sindikalni izbruh, se je oglasil še sindikat nemških ovčarjev. Na tiskovni konferenci so potožili, da si ne znajo predstavljati sveta brez poštarjev in policajev. In ker vemo, da vlada ne upošteva ne poštnega in ne policijskega sindikata, obstaja možnost, da bo prisluhnila vsaj nemškim ovčarjem. Do neke mere je neverjetno, kako so se zakleti nasprotniki združili v branjenju dostojanstva vseh vpletenih. In še bolj neverjetno je, kako lahko nemški ovčarji razumejo koncept sobivanja in soodvisnosti v družbi, vlada pa ga ne more.


01.09.2020

Na bone!

Do pred nekaj dnevi je bila unovčena četrtina bonov in s prigodno slovesnostjo so na Počivalškovem ministrstvu proslavili vrnitev polmilijontega bona v naročje proračuna.


Stran 9 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov