Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Deli Televizija MMC Radio Kazalo

Koronavirus podkast

221 oddaj

221 oddaj


Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.

Koronavirus podkast

Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.


21.10.2021

Covid-19: Pljučna embolija kot zaplet covida in/ali stranski učinek cepljenja

Nastajanje krvnih strdkov oziroma tromboza je pogost pojav. Če strdek zamaši žilo v pljučih, povzroči pljučno embolijo. Podatki kažejo, da je pljučna embolija relativno pogosta pri tistih covidnih bolnikih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Vedno bolj pa se jo izpostavlja tudi kot možen stranski učinek cepljenja proti covidu. Kaj o tem pravi stroka v tokratnem medicinskem podkastu in oddaji Ultrazvok. Iztok Konc je v Kliniki na Golniku govoril z infektologinjo Barbaro Bitežnik, vodjo tamkajšnjega covid oddelka. Foto: Baedr-9439/ WikimediaCommons/ Public Domain

9 min 23 s

20.10.2021

Italijani si ne znajo predstavljati dneva, ko bodo maske le še spomin

Iz Lombardije, pokrajine v Italiji, ki jo je prvi val epidemije najbolj prizadel, se nam je oglasila Maja Stepančič. Tam je preverila, kakšno je življenje po epidemiji covida-19. Spomnimo, da so ravno v Italiji lani odkrili prvega pacienta s koronavirusom v Evropi, Italija pa je bila potem tudi ena najbolj prizadetih zahodnih držav. Imela je izjemno strogo zaprtje, ljudje niso smeli niti iz svojih stanovanj, danes pa je tam povsem drugače.

11 min 31 s

13.10.2021

Covid-19: Perujska izkušnja z ivermektinom

Med iskanjem zdravila za covid se ne obračamo le k novim učinkovinam, ki jih pospešeno razvija farmacevtska industrija, ampak tudi k starim, že poznanim zdravilom. Tako so zdravniki za zdravljenje okužbe z novim koronavirusom že segli po zdravilih proti malariji, eboli in revmi, največ zanimanja najširše javnosti pa je sprožilo zdravilo proti parazitom Ivermektin. Čeprav pandemija traja že poldrugo leto, raziskave še niso podale verodostojnega odgovora, ali naj ivermektin dobi mesto med zdravili za koronavirusno bolezen ali ne. Med državami, ki uporabljajo ivermektin, je Peru. Kakšne so njihove izkušnje? Kaj pravijo njihovi podatki in študije? Kolega Iztok Konc se je pogovarjal z infektologinjo in mlado raziskovalko Paola Rondan na Univerzi San Marcos v perujskem glavnem mestu Lima. Foto: Zajem zaslona (13.10.21)/ OurWorldInData

7 min 54 s

09.10.2021

Doživeli smo največjo norost pandemije in samo norec bi pri nas zavrnil cepljenje

Paolo Terragnoli je zdravnik, je direktor urgence v bolnišnici Poliambulanza v Brescii in je eden tistih zdravnikov, ki so se nam lani v najhujšem obdobju epidemije, marca 2020, oglasili, da bi povedali svojo izkušnjo. Bila je bridka, težka, govoril je o neprestanem delu, o težkih bolnikih, o stiski, da se ti bolniki nikoli več ne bodo srečali s svojimi najdražjimi. Pripoved je v tistem trenutku zvenela brezizhodno, a danes, leto in pol po tem, se nam je Paolo Terragnoli spet oglasil, tokrat s čisto drugačnim glasom in v čisto drugačnih okoliščinah.

9 min 44 s

30.09.2021

Filozof Tadej Troha o protestih v Ljubljani

Filozof Tadej Troha, ki spremlja družbeno dogajanje v Sloveniji, opaža, da se je v določenem trenutku zgostilo toliko težav na enem mestu, da ljudje ne najdejo več drugega izhoda, kot da si ustvarjajo "hecne" zgodbe. "Vlada sama je začela verjeti, da ne gre več za epidemijo, ampak za neki PCT svet, kjer šteje samo to “ali imamo, ali nimamo”." Pri tem pravi, da je vlada tudi pozabila na osnovo, da cepivo ne prime v trenutku, ko ga dobimo. "Poleg tega pa je pozabila na priporočilo, za katerega smo vedeli, da velja pri vektorskih cepivih, da je tveganje pri mlajših ženskah večje. Tisto, kar je tukaj škandalozno, je to, da vlada ni mogla ohraniti vztrajnosti strokovnih postulatov."

23 min 10 s

28.09.2021

Odločitev za ukrep PC v javni upravi ni nastal na pobudo strokovne skupine

Če naše stvarnosti ne bo spet čez noč spremenil kak nov odlok ali pa odločitev Ustavnega sodišča, potem že ta petek na delo ne bodo več smeli necepljeni zaposleni v javni upravi in tisti, ki so bolezen preboleli pred več kot pol leta. Z bolj posrednimi ukrepi je vse večji tudi pritisk za cepljenje otrok in mladostnikov. Toda če res velja, da bo to zimo v stik z virusom prišel prav vsak med nami, zakaj niso tarča obveznega cepljenja predvsem najbolj ogroženi: starostniki in nekateri kronični bolniki? Kaj bo s 3. poživitvenim odmerkom cepljenja po tem, ko ga za splošno rabo ni odobrila pristojna ameriška agencija, in zakaj se prebolevnikom, ki so dokazano bolje zaščiteni od cepljenih, priznava krajši čas trajanja prebolevniškega statusa? Gostja oddaje je vodja svetovalne skupine za covid-19 Mateja Logar.

31 min 1 s

23.09.2021

Konteksti koronavirusne statistike

V zdaj že več kot leto in pol dolgem obdobju covida-19 dnevno prebiramo in slišimo številne podatke, ki pa so večkrat predstavljeni brez ustreznega konteksta in razlage. Na kaj moramo biti pozorni pri spremljanju epidemijskih in cepilnih statistik, kako jih razumeti in interpretirati. Kaj nam povedo aktualni podatki. Sodelujejo: dr. Zarja Muršič, biologinja in komunikatorka znanosti, strokovna sodelavka Vala 202; prof. dr. Janez Žibert, matematik in avtor epidemiološkega modela, Zdravstvena fakulteta UL; Slavko Jerič, novinar, matematik in psiholog, avtor podkasta Številke MMC. RTV Slovenija

24 min 56 s

23.09.2021

Zakonca Tavčar iz Škofje Loke se že eno leto borita proti covidu

Eno leto na bolniški zaradi covida! To je zgodba računalniškega programerja Davorja Tavčarja iz Škofje Loke. Ko je izvedel, da je njegov test na novi koronavirus pozitiven, ni bil presenečen. Za covidom sta namreč že zboleli njegova mama in soproga. To je bilo pred letom dni; 29. septembra 2020. Vendar pa Davor Tavčar takrat ni niti slutil, da bo zaradi covida na bolniški še danes. Zaradi posledic dolgotrajnega covida mora še vedno vsak teden na terapijo na Nevrološko kliniko v Ljubljani. »Ljudje me sprašujejo, kako to zgleda, ko mi v nekem trenutku možgani nehajo delovati,« so Davorjeve besede v odmevnem zapisu na Facebooku. S kakšnimi težavami se bori, bo povedal v medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok. Z Davorjem Tavčarjem in njegovo soprogo Špelo Tavčar se je srečal Iztok Konc. Foto: Radio Slovenija/ Prvi

15 min 43 s

21.09.2021

Zakaj je Danski uspelo?

Na ulicah danske prestolnice Kobenhavn je čutiti sproščenost z rahlimi znaki previdnosti. Kolesarske steze so kot običajno polne, in v času dopoldneva je v priljubljenih kavarnah in pekarnah precejšnja gneča. Mimoidoči povejo, da so maske že skoraj pozabili, nazadnje so odpravili še tako imenovana zelena potrdila. Na Danskem covid-19 uradno ni več bolezen, ki ogroža družbo. Kako je Dancem uspelo? Kot smo že večkrat slišali: Imeli so dobre ukrepe, ki so se jih držali, saj so ugotovili, da lahko ukrepajo le kot skupnost. A kaj pomenijo dobri ukrepi, zakaj so se jih držali, kako so prišli do skupnostnega razmišljanja in zakaj tako zelo zaupajo odločevalcem pri upravljanju z epidemijo? Na Dansko se je odpravil Gašper Andrinek. Sogovorniki: - profesor Andreas Roepstorff, Univerza v Aarhusu, Projekt Hope - Theis Ehler Molin, Zetland - Lars Henrik Aagaard, Berlingske - Alexander Bor, Univerza v Aarhusu, Projekt Hope - Tomaž Šavli - Tina Šantl Temkiv, Univerza v Aarhusu - Seven Foot Frank

26 min 43 s

14.09.2021

Pogovor z Matejo Logar, vodjo svetovalne skupine za covid-19

Obet svobode, v kateri bodo cepljeni lahko odvrgli maske, se družili, prehajali meje, obiskovali prireditve in nenazadnje dedka, ki bi ga sicer s svojim obiskom lahko usodno okužili, je bil pri številnih ljudeh razlog, da so se prostovoljno cepili proti koronavirusni bolezni. Toda izkušnje iz držav, kjer je precepljenost bistveno višja kot pri nas, in to tudi v najbolj ogroženih skupinah starostnikov, kažejo, da cepljenje resda lahko zelo omili potek bolezni, zmanjša število hospitaliziranih in umrlih, a ne ustavi okužb. Tudi v državah, kjer so že zdavnaj dosegli pri nas nedosegljivo stopnjo precepljenosti. Zakaj torej odločevalci pri nas tudi z najnovejšim odlokom o pogojih PCT tako zelo veliko stavijo na izvzemanje cepljenih iz ukrepov, kakšne posledice lahko ima to predvsem pri najranljivejših za okužbo? Bo tretji odmerek cepiva zakrpal ta problem in zakaj morajo vsa tveganja prevzeti cepljeni? Kaj storiti pri cepljenih s cepivom, ki dovoljenja za tretji odmerek še nimajo? Kaj prinaša napovedana ukinitev testiranja? Gostja Vročega mikrofona je bila Mateja Logar, vodja svetovalne skupine za covid-19.

32 min 15 s

13.09.2021

Portugalska zgodba o uspehu: 99-odstotna precepljenost*

Zadnje dni so številne oči uprte v Dansko, kjer so že opustili vse zaščitne ukrepe proti širjenju covida-19. Še večji uspeh v boju z novim koronavirusom – pravzaprav že lahko govorimo o zgodbi o uspehu – pa beležijo na Portugalskem. Tam so pri starejših od 50 let dosegli kar 99-odstotno precepljenost proti covidu. Le kako jim je to uspelo, je preveril Iztok Konc. *99-odstotna precepljenost velja za skupino prebivalk in prebivalcev starejših od 50 let. Foto: OurWorldInData

8 min 17 s

02.09.2021

Radiolog: Vprašam se, kako pacient sploh še diha

Ko radiolog Igor Požek, ki je vajen mnogo hudega, v roke vzame rentgenske slike pljuč najtežjih pacientov s covidom, se čudi, kako lahko sploh še dihajo. Njihova pljuča so namreč povsem »zabasana« zaradi kovidne pljučnice. Mag. Požek je vodja Radiološkega oddelka na Kliniki Golnik. Ob rentgenskih slikah je opisal primer mlajšega 56-letnega pacienta, ki so ga v bolnišnico sprejeli s težkim covidom. Če so bila njegova pljuča na posnetku ob sprejemu še malo črna, pa so bila že naslednji dan povsem bela. Moškega so takoj premestili na intenzivni oddelek in ga priklopili na ventilator. »Zgostitve v pljučih so hitro napredovale, pljuča so videti skoraj povsem bela. V sapniku je vidna cev po intubaciji,« je ob pacientovem rentgenskem posnetku pojasnil mag. Požek. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Klinika Golnik. Primer težjega poteka COVID pljučnice. 56. letni pacient s pridruženimi boleznimi (arterijska hipertenzija, povišane maščobe v krvi). Levi: Rentgenska slika 7. dan bolezni ob sprejemu v bolničnico prikaže obojestranske zgostitve v vseh pljučnih režnjih. Desno: Že naslednji dan pacient potrebuje zdravljenje na intenzivnem oddelku. Zgostitve v pljučih so hitro napredovale, pljuča so videti skoraj povsem »bela«. V sapniku je vidna cev po intubaciji (puščica).

12 min 20 s

26.08.2021

Cepljenje otrok in mladostnikov: ključna dejstva

V Sloveniji je bilo do srede 25. avgusta z enim odmerkom cepljenih 19.724 ali dobrih 16 odstotkov otrok in mladostnikov v starostni skupini od 12 do 17 let, z obema odmerkoma pa 13.275 ali slabih 11 odstotkov. Mnogi cepljenje odklanjajo, saj naj bi otroci in mladostniki covid-19 večinoma preboleli v blažji obliki. Kaj pravijo številke? Kakšno je tveganje za vnetje srca po cepljenju in kakšno po preboleli okužbi? Kdaj bodo na voljo cepiva za otroke, mlajše od 12 let? Na nekatere dileme in vprašanja okrog cepljenja otrok in mladostnikov odgovarja pediater Denis Baš.

27 min 48 s

26.08.2021

Pediatrinja: Ni še jasno, ali otroci bolj širijo delto kot odrasli

V Združenih državah Amerike opažajo velik porast okužb z delta različico koronavirusa med otroki in mladostniki. Še bolj zaskrbljujoči so podatki iz bolnišnic. V Združenih državah se zaradi covida dnevno zdravi 1.200 otrok in mladostnikov do 18 leta. Trend spremljajo tudi slovenski pediatri in infektologi. Pri nas je bilo od začetka epidemije hospitaliziranih že 170 otrok in mladostnikov. Vendar pa obstaja bojazen, da bo delta tudi naše za zdaj še ugodne podatke močno poslabšala. Iztok Konc je govoril s pediatrinjo in infektologinjo asist. Tatjano Mrvič z Infekcijske klinike v Ljubljani. Foto: RadioSlovenija, Prvi

11 min 17 s

24.08.2021

Le promil cepljenih se je okužil s koronavirusom

Avgusta je v Sloveniji delež tistih, ki pravijo, da se zagotovo ne bodo cepili proti covidu, ponovno presegel 20 odstotkov. Zaskrbljujoč trend so razkrili še drugi podatki raziskave #Novanormalnost družbe Valicon, ki spremlja odziv slovenske javnosti na cepljenje. Med drugim je zanimanje za cepljenje upadlo tudi pri tistih, ki so en odmerek cepiva že prejeli. Sodelujoči v Valiconovi raziskavi za zavračanje cepljenja navajajo različne razloge: da so cepiva še eksperimentalna, da jih je strah stranskih učinkov, da ne spadajo v rizično skupino, da cepiva niso dovolj učinkovita, dvom, da korona sploh obstaja. Tokratna Intelekta odgovarja na nekatere najpogostejše pomisleke, mite in izmišljotine o cepivih in cepljenju proti covidu. Sodelujejo: infektologinja prof. dr. Tatjana Lejko Zupanc (Infekcijska klinika UKC Ljubljana), farmacevt prof. dr. Tomaž Bratkovič (Fakulteta za farmacijo) in sociolog Andraž Zorko (družba Valicon). Pripravlja Iztok Konc. Foto: BoBo

40 min 52 s

19.08.2021

Prof. Žibert: Vrh četrtega vala bo konec septembra

Sporočilo Instituta »Jožef Stefan« je jasno: »Epidemija narašča eksponentno. Število na novo okuženih se podvoji vsakih 18 dni in v rdeči fazi bomo že konec avgusta.« Mnogi takim podatkom ne verjamejo. Zato smo jih preverili še s prof. dr. Janezom Žibertom. Prof. Žibert predava na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani in pripravlja simulacije epidemije za Covid sledilnik. Kaj za četrti val kažejo njegove projekcije? Ali bodo jeseni okužbe res eksplodirale? Zakaj se epidemija širi, če je veliko ljudi cepljenih, mnogo je že tudi prebolevnikov? Več v medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok. Graf: Dr. Janez Žibert. Dnevno potrjeni primeri: 7-dnevno povprečje

10 min 12 s

12.08.2021

Dr. Trampuž: Zdravilo ivermektin proti covidu nima pomena

Debata o covidu in cepivih se dotika mnogih dilem in pomislekov: Zakaj v Izraelu okužbe strmo naraščajo? Kako učinkovit je ivermektin? Kdaj bo potreben tretji odmerek cepiva? Obvezno cepljenje – da ali ne? Prvi se vprašanj ne boji! Za oddajo in medicinski podkast Ultrazvok sprašuje Iztok Konc; tokrat odgovarja infektolog prof. dr. Andrej Trampuž. Foto: Andrej Trampuž

12 min 38 s

11.08.2021

Teorije zarote in kriza avtoritet

Nedavno smo si na TV Slovenija lahko ogledali dokumentarec Proticepilna zarota, ki, kot pove naslov, govori o ozadju skepse do cepljenja. Odprl pa je tudi številna druga vprašanja - denimo o zgodovini teorij zarot, krizi avtoritet pa tudi o tem, da se vedno bolj borimo PROTI nečemu in redkeje ZA nekaj. Za razmislek o tem, smo prosili filozofa dr. Petra Klepca s Filozofskega inštituta Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU v Ljubljani. Z njim se je pogovarjala Maja Ava Žiberna.

18 min 50 s

21.07.2021

Hans Kluge, WHO: "Cepite se! Cepite se! Cepite se!"

Cepite se, cepite se, cepite se! je ob svojem obisku Slovenije prejšnji teden ob vsaki priložnosti ponavljal Hans Kluge, direktor regionalnega urada Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo, ki se je v naši državi mudil na povabilo zdravstvenega ministra na konferenco o iskanju in uvajanju inovativnih rešitev za odporne zdravstvene sisteme. Poziv je ponovil tudi v pogovoru za Val 202 ter poudaril, da je na globalni ravni cilj doseči 40% precepljenost do septembra, 60% do konca leta, 70% pa do sredine prihodnjega leta. . Z njim se je pogovarjala Maja Ava Žiberna.

14 min 10 s

15.07.2021

Nobelovec Roberts: Kdor želi pokazati svojo nevednost, naj se ne cepi

Kaj imajo skupnega učinkovito zdravilo za dečka Krisa in nova mRNK cepiva proti covidu? Izvrstnega znanstvenika! Pot za njihov razvoj je s svojimi pionirskimi raziskavami tlakoval Nobelov nagrajenec prof. dr. Richard Roberts. Z njim smo se ob robu letošnjega kongresa Evropske zveze biokemijskih društev, ki so ga pripravili v Ljubljani, pogovarjali za medicinski podkast in oddajo Ultrazvok. Če prof. Roberts in prof. Sharp, s katerim si je razdelil Nobelovo nagrado, ne bi dognala, da se geni lahko razcepijo na posamezne dele, človeškega genoma še vedno ne bi znali razvozlati. Več v pogovoru z uglednim znanstvenikom prof. Richardom Robertsom. Sodelujeta še prof. dr. Jernej Ule (University College v Londonu in Inštitut Francis Crick) in prof. dr. Janko Kos (Fakulteta za farmacijo v Ljubljani). Pripravil Iztok Konc. Foto: FEBS kongres, Ljubljana

15 min 10 s

Stran 1 od 12
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov