Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
116 epizod
Predstavljamo domače in tuje otroške in mladinske zbore, vsako leto tudi tekmovalne nastope z Mednarodnega mladinskega pevskega festivala Celje in Državnega tekmovanja otroških in mladinskih zborov Zagorje ob Savi.
V oddaji predstavljamo glasbo kanadskega skladatelja Donalda Patriquina. V njegovem opusu so zborovska, sakralna in instrumentalna dela, klavirski koncert, samospevi, baletna glasba in glasba za gledališče. Za zbor je priredil tudi vrsto ljudskih pesmi držav sveta, veliko je pisal tudi za otroške in mladinske zbore. Danes bomo slišali njegovo World music suite - Suito glasb sveta št. 1, ki jo je napisal po naročilu Otroškega pevskega zbora Toronto. V njej je za zbor s spremljavo klavirja in drugih inštrumentov priredil pesmi, ki izvirajo iz Avstralije, Finske, Irske, Češke, Kanade in iz afro-ameriškega duhovnega izročila.
Za oddajo smo izbrali Mašo v D-duru, op. 86 češkega skladatelja Antonina Dvořáka. Delo bo izvedel Mladinski pevski zbor Hösel, ki ga je leta 1989 v nemškem Ratingenu ustanovil kantor evangeličanske cerkve v mestnem predelu Hösel, Toralf Hildebrandt. V zboru od leta 2007 prepevajo le dečki, zato se je preimenoval v Deški pevski zbor Hösel. Na njegovem repertoarju so skladbe od renesanse do sodobnosti, zborovodja pa poseben poudarek daje delom, ki so pisana za zbor in orgle.Tudi Dvořák je leta 1887 Mašo v D – duru najprej napisal za manjši zbor, soliste in orgle, šele nekaj let zatem je dodal spremljavo simfoničnega orkestra. Zbor bo izvedel različico z orglami.
V oddaji bo na sporedu glasba Bojana Glavine. Skladatelj je za otroške glasove napisal veliko skladb, ki jih mladi pevci radi izvajajo na svojih nastopih. Danes bomo poslušali skladbe, ki jih je ustvaril v sodelovanju z novogoriško pesnico Vido Mokrin Pauer. Ta je leta 2011 v zbirki za naslovom Živ, živ živalice izdala prikupne samopodobe živalskih mladičev. Pesmi predstavljajo pevci Pevskega zbora Osnovne šole Frana Erjavca Nova Gorica pod vodstvom zborovodkinje Milene Prinčič in ob klavirski spremljavi Andreje Konjedic.
V oddaji predstavljamo glasbo, ki jo je za mlade glasove napisal Jakob Jež. Njegove skladbe iz suit Živali, Igre, Delo in Slavje izvajajo slovenski mladinski in otroški zbori iz Ljubljane, Maribora, Šenčurja, Zagorja, Polhovega Gradca, Dekanov, Trebnjega in Ajdovščine.
Oddajo namenjamo glasbi Jakoba Ježa. Skladatelj je velik del svojega opusa posvetil vokalni glasbi. Za otroške in mladinske zbore je napisal veliko skladb. Tudi poklicno je bil vrsto let povezan z mladimi. Kot pedagog je poučeval na ljubljanski glasbeni šoli in nižji gimnaziji, na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani ter nazadnje na ljubljanski Pedagoški fakulteti. Za današnjo oddajo smo izbrali cikel skladb, ki jih je napisal za mlade pevce na temo letnih časov, suite Pomlad, Poletje, Jesen in Zima.
Oddajo namenjamo glasbi Lojzeta Lebiča. Najprej bomo poslušali njegovo ciklično zasnovano skladbo Letni časi, ki jo je skladatelj namenil ženskemu ali mladinskemu zboru. V njej je v ospredje postavil minevanje letnih časov in se oprl na japonsko poezijo haikujev, ki se napaja pri impresijah iz narave, tesno povezanih s človekovimi notranjimi občutji. Za mladinski ali ženski zbor je skladatelj napisal tudi skladbo Urok. V njej se je poigral s fragmenti slovenskih ljudskih pesmi in starodavnimi uroki. Za skladbo Upanje je uglasbil dve pesmi, v katerih središču je pomlad, ki je tudi metafora za srečo, ljubezen, življenjsko prerajanje, skupni imenovalec teh pa je upanje. V skladbi Čas pa Lebič razmišlja o minljivosti in neskončnosti časa.
Oddajo namenjamo slovenskim narodnim pesmim, ki jih je za zborovske sestave priredil Emil Adamič. Skladatelj je konec 19. in v prvi polovici 20. stoletja deloval kot vsestranski kulturni delavec, bil je pevec, učitelj, zborovodja, tudi glasbeni pisec. V njegovem opusu je največ zborovskih skladb, teh je napisal več kot tisoč. Med njimi so številne tudi slovenske narodne pesmi, ki jim je nadel novo zvočno podobo. Mnoge ostajajo na koncertnih sporedih različnih zborov še danes.
V oddaji predstavljamo otroški zbor, ki od leta 1974 deluje v ameriški zvezni državi Colorado. Colorado Children's Chorale je ustanovil ameriški dirigent Duain Wolfe in ga umetniško vodil 25 let. Potem je zbor več let deloval pod umetniškim vodstvom Deborah DeSantis, danes pa ga vodi zborovodkinja Emily Crile. Zbor pripravlja samostojne koncerte, eden od namenov njegove ustanovitve pa je bilo tudi sodelovanje s Centralno mestno opero, Opero in baletom Colorado ter Simfoničnim orkestrom iz Colorada. Na repertoarju pevcev so tako dela klasičnega zborovskega repertoarja, ameriške narodne pesmi kot tudi skladbe glasbenega gledališča. Njihove nastope pogosto spremljajo tudi živahne koreografije in elementi odrske igre.
V oddaji predstavljamo pravljico Rdeča kapica, ki jo je v glasbeni jezik prenesel Darijan Božič. Skladatelj je na ljubljanski akademiji za glasbo diplomiral iz kompozicije in dirigiranja. Na začetku profesionalne glasbene poti je več let deloval kot orkestrski glasbenik violist, najprej v orkestru ljubljanske Opere, potem v Orkestru Slovenske filharmonije. V sedemdesetih letih je nekaj časa vodil Slovensko filharmonijo in pozneje, v devetdesetih, tudi ljubljansko Opero, v kateri je konec šestdesetih let deloval tudi kot dirigent. Vrsto let je poučeval na Pedagoški akademiji in na Pedagoški fakulteti v Mariboru. A vse to so bile le službe, kot je sam dejal v enem od intervjujev, najraje je namreč pisal glasbo. Za mlade izvajalce je ustvaril več del, med njimi je uglasbitev priljubljene pravljice o Rdeči Kapici in mladinska kantata na besedilo Toneta Pavčka Čenčarija.
V oddaji predstavljamo glasbo Ambroža Čopija, priljubljenega in večkrat nagrajenega skladatelja zborovske glasbe. Kot izkušen zborovski dirigent s posebno občutljivostjo sklada za vokalne sestave. Leta 2017 je na besedilo bolgarske pesnice Marie Kostadinove napisal suito za visoke glasove in orkester Od sanj modro nebo. Suita ima tri stavke: 1. Moja duša blodi...sama ob obali, 2. S svetlobo obsijan in 3. Čudovit je svet kakor glasba. Delo bo izvedel Mladinski pevski zbor RTV Slovenija ob spremljavi članov radijskega Simfoničnega orkestra in pod vodstvom dirigenta Tomaža Pirnata.V nadaljevanju oddaje pa bo na sporedu še Čopijeva skladba Magnificat.
V oddaji tokrat predstavljamo glasbo britanskega skladatelja Roberta Boba Chilcotta, ki je svojo glasbeno pot začel kot pevec. V letih od 1985 do 1997 je bil član znamenite zasedbe The King's Singers, potem pa se je povsem posvetil komponiranju. V njegovem opusu je več del za otroške in mladinske zbore, med njimi A Little Jazz Mass - Mala jazzovska maša, ki jo je Chilcott napisal za Otroški pevski zbor iz New Orleansa. Pri nas je delo izvedlo več zborov, tudi Slovenski otroški zbor, ki vsako leto projektno deluje pod vodstvom dirigenta Damijana Močnika. V oddaji bomo poslušali tudi skladateljevo kantato za zbor in tolkala The making of the drum.
Riba na topolu poje je vokalno instrumentalno delo Alda Kumarja, ki ga je napisal ob poslušnju Idrijce in premišljujoč o legendi, ki jo poznajo v Spodnji Idriji. Ta pripoveduje, kako so nekoč dekleta hodila na bregove Idrijce, da bi v vodi zagledala svoje ženine. A v vodi so poleg svojih obrazov videla le topole, vmes je zaplavala le še kakšna riba. Delo je Aldo Kumar namenil za otroški in mladinski zbor ter orkester, zasnoval ga je v treh stavkih: Rosa, Tiha je reka in Nov je dan.
Danes vas vabimo v družbo Mladinskega pevskega zbora RTV Slovenija, ki je bil ustanovljen leta 1957. Kar 35 let, od leta 1968 do leta 2003 ga je vodil zborovodja Matevž Fabijan, ki je zboru opazno razširil repertoar, s pobudami skladateljem za nove skladbe pa je obogatil zakladnico mladinske zborovske glasbe. Pod njegovim vodstvom je zbor redno in veliko snemal za potrebe radijskega programa, redno je tudi prirejal koncerte in veliko potoval po Evropi. V izvedbi pevcev, ki so v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja prepevali v zboru, bomo danes poslušali dve kratki maši. Najprej Misso brevis v D - duru, op. 63 angleškega skladatelja Benjamina Brittna, potem pa še Kratko mašo francoskega avtorja Léa Delibesa.
Danes vas vabimo v svet ljudskega izročila, predstavili bomo namreč slovenske ljudske pesmi, ki jih je pred nekaj leti za ploščo Violinček posnel Otroški pevski zbor RTV Slovenija. Pod vodstvom dirigentke Anke Jazbec so mladi pevci zapeli pesmi iz različnih slovenskih pokrajin, Štajerske, Gorenjske, Primorske, Istre, Bele Krajine in zamejske Slovenije.
Danes vas vabimo k poslušanju glasbe, ki jo je za otroke in mlade ustvaril Marijan Lipovšek. Letos mineva 110 let od rojstva tega vsestranskega umetnika, ki je poleg komponiranja deloval tudi kot pianist, urednik, pedagog, prevajalec, kritik, pisec in fotograf. Kantato Medo Brumček je Lipovšek napisal za otroški zbor, sopran in bas solo ter orkester, navdih zanjo pa je našel v zgodbi, ki jo je leta 1957 objavil nemški pesnik in avtor knjig za otroke Nils Werner. V prevodu Mileta Klopčiča je Medo Brumček pri založbi Mladinska knjiga izšel leta 1963. Tri leta pozneje so glasbeniki v Slovenski filharmoniji že izvedli Lipovškovo kantato z enakim naslovom. Kot solista sta nastopila sopranistka Zlata Ognjanović in basist Jože Stabej, Otroški pevski zbor in Simfonični orkester RTV Slovenija je vodil dirigent Uroš Prevoršek.
V oddaji predstavljamo cikel skladb z naslovom Otrok je pesem. Leta 1991 ga je za mešani zbor napisal skladatelj Uroš Rojko. Zahtevno zborovsko literaturo so istega leta prvič izvedli mladi pevci Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič Univerze v Ljubljani pod vodstvom dirigenta Jožeta Fürsta. Njihovo izvedbo je ohranil tudi naš radijski arhiv. Rojkov izviren glasbeni jezik za zbor je mogoče prepoznati tudi v skladbi Uleomina, ki jo je krstno prav tako izvedel Akademski pevski zbor Tone Tomšič, takrat ga je vodil dirigent Jernej Habjanič.
Tokrat vas vabimo v pravljični svet, ki sta ga skupaj ustvarila pisateljica Svetlana Makarovič in skladatelj Uroš Rojko. Mačja predilnica je naslov slikanice, ki je pri Mladinski knjigi izšla leta 1978, govori pa o črnem potepuškem mačku, ki najde hišico, v kateri ne more zaspati na trdih tleh. Zato začne presti prejo. Leta 1980 je zgodbo z glasbo dopolnil Uroš Rojko. Napisal je kantato za soliste, mladinski zbor in simfonični orkester, istega leta je bila tudi prvič izvedena. V oddaji bomo poslušali izvedbo Mladinskega pevskega zbora in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom Marka Muniha s solisti. V nadaljevanju predstavljamo še Rojkovo skladbo za mladinski pevski zbor in klavir Matematematika.
V oddaji vabimo v glasbeni svet, ki ga je za mlade glasove ustvaril skladatelj Uroš Rojko. Najprej bomo poslušali cikel skladb Za en gobček pesmic za enoglasni otroški zbor s klavirsko spremljavo, ki ga je Rojko na besedila Svetlane Makarovič napisal leta 1980. Tokrat ga bomo poslušali v izvedbi Otroškega pevskega zbora Glasbene šole Koper - podružnica Izola pod vodstvom Kristine Babič in ob klavirski spremljavi Nine Molina. V nadaljevanju predstavljamo še Rojkove skladbe Sončnice, Ena, dva tri, Taščica, Ljubljanski zmaj in Vodomet.
V oddaji predstavljamo glasbo sodobnega ruskega skladatelja Efrema Podgaitsa, njegovo kantato Letni časi, skladbo Ditiramb ter Glorio, Agnus Dei in Alelujo iz Misse veris - Pomladne maše. Njegovo glasbo izvaja dvakratni dobitnik velike nagrade Evrope, otroški pevski zbor Vesna iz Moskve.
Danes se bomo odpravili po glasbenih poteh pravljice Janko in Metka. Zgodbo o bratcu in sestrici, ki se izgubita v gozdu in srečata zlobno čarovnico, sta leta 1812 v svoji zbirki pravljic objavila brata Grimm. Pravljica je pozneje pritegnila tudi veliko umetnikov, ki so ji nadeli novo podobo na gledaliških in koncertnih odrih, v literaturi in filmu. Med najbolj znanimi uglasbitvami je opera Janko in Metka nemškega skladatelja Engelberta Humperdincka. Otroško opero z enakim naslovom pa je napisal tudi slovenski skladatelj Janez Osredkar. Izvedbo njegove otroške opere Janko in Metka je pred dvajsetimi leti pripravil skladatelj in dirigent Tomaž Habe. Delo so v studiu 14 Radia Slovenija izvedli priložnostni komorni orkester, otroški pevski zbor in solisti Osnovne šole Spodnja Šiška v Ljubljani.
Neveljaven email naslov