Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nova turistična realnost med Savudrijo in Puljem

02.07.2020

Pogled na plaže hrvaške Istre v teh dneh bolj spominja na začetek junija, ko se začne predsezona, kot pa, da smo na začetku najbolj priljubljenih mesecev za poletne počitnice. Po plažah, avtokampih in turističnih naseljih se je med Savudrijo in Puljem sprehajal Gašper Andrinek.

Po plažah, avtokampih in turističnih naseljih od Savudrije do Pulja

Pogled na plaže hrvaške Istre te dni bolj spominja na začetek junija, ko se začne predsezona, kot pa na to, da smo na začetku najbolj priljubljenih mesecev za poletne počitnice. Hrvaška Istra je zelo priljubljena destinacija za slovenske turiste, nekateri so dejali, da se tam počutijo tudi bolj varne.

Okoli znamenitega savudrijskega svetilnika ni bilo ob mojem obisku niti ene počitniške prikolice, šotora ali avtodoma. Sredi sezone je v središču Umaga zelo težko dobiti parkirni prostor, zdaj s tem ni težav, tudi tik pri promenadi ne. Eden bolj priljubljenih avtokampov v bližini je že vrsto let Valkanela, med Funtano in Vrsarjem. Če se običajno tam tre slovenskih turistov, so v teh dneh na plažah redki. Kar sicer marsikomu ugaja. Po vseh avtokampih, tudi tako imenovanih pavšalistov, ni na pretek. Ob glavni cesti je marsikatero zimsko počivališče počitniških prikolic še vedno precej polno.

Vodilna epidemiologinja Zavoda za javno zdravje Istrske županije dr. Jasna Valić pravi, da ima Istra v teh dneh dobro epidemiološko sliko. Do zdaj so med turisti odkrili samo eno okužbo. Vseeno turiste opozarja, da morajo ves čas skrbeti za primerno varnostno razdaljo tako na plažah kot v vodi, za nošenje mask v zaprtih prostorih in za ustrezno higieno rok.

Direktor Zavoda za javno zdravje Istrske županije Aleksandar Stojanović, ki je tudi epidemiolog, kljub temu opozarja, naj vsak, ki bi opazil kakršne koli znake novega koronavirusa, najprej o tem obvesti tistega, pri katerem dopustuje, predvsem pa naj ne zapušča objekta, v katerem se nahaja, dokler ne dobi jasnih navodil. V primeru testiranja pa mora storitev plačati turist sam*. 1506 hrvaških kun oziroma približno 200 evrov, ki jih po besedah doktorice Valić pacient z evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, dobi nazaj v matični državi.

Ob tem velja spomniti, da so na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije opozorili, naj bodo ljudje pozorni pri sklenitvi komercialnih zavarovanj za tujino, če jim polica krije zdravstvene storitve, povezane z epidemijo covida 19.

So pa v Istri v samoizolaciji štirje Slovenci, ki so po prihodu na Hrvaško ugotovili, da so bili v Sloveniji v stiku z okuženim človekom. To so sporočili zavodu, ki z njimi zdaj ustrezno komunicira o nadaljnjih ukrepih. Za zdaj naj ne bi kazali znakov okužbe. O vsem tem so bili obveščene tudi epidemiološke službe v Sloveniji.

A turistična sezona ni obetala niti pred pojavom koronavirusa. Kar je v svoji raziskavi s kolegi na univerzi v Pulju ugotovil ekonomist in strokovnjak za turistiko Luka Jovanov: "Hrvaški turizem se preveč osredotoča na poletno sezono, kar bi bilo treba spremeniti in preusmeriti. Tako slaba turistična sezona, kot se obeta, za državo, kjer turizem in povezane dejavnosti predstavljajo 25 odstotkov bruto domačega proizvoda, lahko pomeni katastrofo."

* Pojasnilo: Odzvali so se na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer po poročanju STA pravijo, da so nad takšno izjavo presenečeni, zato so HZZO zaprosili tudi za uradno pojasnilo. Iz njega, kot navajajo, izhaja, da so stroški testiranja na novi koronavirus na Hrvaškem v ambulantah, ki so del javnega zdravstva, kriti na podlagi evropske kartice zdravstvenega zavarovanja, torej brez dodatnega plačila testiranega, razen seveda, ko je testiranje izvedeno na lastno željo (dopolnjeno: 2. 7. 2020 ob 15.10).


Zgodbe

256 epizod


Podkast Vala 202 z dodano vrednostjo. Poglobljeno in angažirano pripovedujemo zgodbe. Originalnih junakov, izjemnih dogodkov, drobnih in velikih zapletov. Zgodbe nekega časa, življenja in družbe.

Nova turistična realnost med Savudrijo in Puljem

02.07.2020

Pogled na plaže hrvaške Istre v teh dneh bolj spominja na začetek junija, ko se začne predsezona, kot pa, da smo na začetku najbolj priljubljenih mesecev za poletne počitnice. Po plažah, avtokampih in turističnih naseljih se je med Savudrijo in Puljem sprehajal Gašper Andrinek.

Po plažah, avtokampih in turističnih naseljih od Savudrije do Pulja

Pogled na plaže hrvaške Istre te dni bolj spominja na začetek junija, ko se začne predsezona, kot pa na to, da smo na začetku najbolj priljubljenih mesecev za poletne počitnice. Hrvaška Istra je zelo priljubljena destinacija za slovenske turiste, nekateri so dejali, da se tam počutijo tudi bolj varne.

Okoli znamenitega savudrijskega svetilnika ni bilo ob mojem obisku niti ene počitniške prikolice, šotora ali avtodoma. Sredi sezone je v središču Umaga zelo težko dobiti parkirni prostor, zdaj s tem ni težav, tudi tik pri promenadi ne. Eden bolj priljubljenih avtokampov v bližini je že vrsto let Valkanela, med Funtano in Vrsarjem. Če se običajno tam tre slovenskih turistov, so v teh dneh na plažah redki. Kar sicer marsikomu ugaja. Po vseh avtokampih, tudi tako imenovanih pavšalistov, ni na pretek. Ob glavni cesti je marsikatero zimsko počivališče počitniških prikolic še vedno precej polno.

Vodilna epidemiologinja Zavoda za javno zdravje Istrske županije dr. Jasna Valić pravi, da ima Istra v teh dneh dobro epidemiološko sliko. Do zdaj so med turisti odkrili samo eno okužbo. Vseeno turiste opozarja, da morajo ves čas skrbeti za primerno varnostno razdaljo tako na plažah kot v vodi, za nošenje mask v zaprtih prostorih in za ustrezno higieno rok.

Direktor Zavoda za javno zdravje Istrske županije Aleksandar Stojanović, ki je tudi epidemiolog, kljub temu opozarja, naj vsak, ki bi opazil kakršne koli znake novega koronavirusa, najprej o tem obvesti tistega, pri katerem dopustuje, predvsem pa naj ne zapušča objekta, v katerem se nahaja, dokler ne dobi jasnih navodil. V primeru testiranja pa mora storitev plačati turist sam*. 1506 hrvaških kun oziroma približno 200 evrov, ki jih po besedah doktorice Valić pacient z evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, dobi nazaj v matični državi.

Ob tem velja spomniti, da so na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije opozorili, naj bodo ljudje pozorni pri sklenitvi komercialnih zavarovanj za tujino, če jim polica krije zdravstvene storitve, povezane z epidemijo covida 19.

So pa v Istri v samoizolaciji štirje Slovenci, ki so po prihodu na Hrvaško ugotovili, da so bili v Sloveniji v stiku z okuženim človekom. To so sporočili zavodu, ki z njimi zdaj ustrezno komunicira o nadaljnjih ukrepih. Za zdaj naj ne bi kazali znakov okužbe. O vsem tem so bili obveščene tudi epidemiološke službe v Sloveniji.

A turistična sezona ni obetala niti pred pojavom koronavirusa. Kar je v svoji raziskavi s kolegi na univerzi v Pulju ugotovil ekonomist in strokovnjak za turistiko Luka Jovanov: "Hrvaški turizem se preveč osredotoča na poletno sezono, kar bi bilo treba spremeniti in preusmeriti. Tako slaba turistična sezona, kot se obeta, za državo, kjer turizem in povezane dejavnosti predstavljajo 25 odstotkov bruto domačega proizvoda, lahko pomeni katastrofo."

* Pojasnilo: Odzvali so se na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer po poročanju STA pravijo, da so nad takšno izjavo presenečeni, zato so HZZO zaprosili tudi za uradno pojasnilo. Iz njega, kot navajajo, izhaja, da so stroški testiranja na novi koronavirus na Hrvaškem v ambulantah, ki so del javnega zdravstva, kriti na podlagi evropske kartice zdravstvenega zavarovanja, torej brez dodatnega plačila testiranega, razen seveda, ko je testiranje izvedeno na lastno željo (dopolnjeno: 2. 7. 2020 ob 15.10).


20.09.2024

Grčija: S slovenskim spačkom po Atenah

Giannis Tzikas je lastnik manjšega bara ob košarkarskem igrišču v atenski soseski Sepolia. Prav tam so začeli igrati tudi bratje Antetokounmpo. Pomembno vlogo v njihovi karieri je imel prav gospod Tzikas, ki je poleg košarke tudi velik ljubitelj spačkov. Po Atenah nas je zapeljal z vijolično-črnim, ki je bil pred več kot 50 leti izdelan v Kopru. Giannis Tzikas je svojega spačka že peljal tudi na obisk na slovensko obalo.


15.09.2024

Grčija: Ukinitev javne RTV je bila napaka

Nikos Panagiotou je profesor novinarstva na Aristotelovi univerzi v Solunu, ki je z 80 tisoč študenti največja v Grčiji. Kakšne so posledice ukinitve grške javne radiotelevizije zaradi varčevalnih ukrepov pred desetletjem in zakaj je Grčija na lestvici svobode medijev najslabša med članicami Evropske unije.


12.09.2024

Grčija: Mladi v Solunu si želijo boljšo demokracijo

Solun je drugo največje grško mesto. Lega ob morju, bogata zgodovina in veliko mladih prebivalcev, mu dajejo poseben šarm. Pri spomeniku Aleksandru Velikemu se družimo s skejterji in obiščemo kampus največje grške univerze, ki nosi ime po filozofu Aristotelu.


09.09.2024

Grčija: Pesnici Danae je kriza skoraj uničila življenje

Danae Sioziou je večkrat nagrajena grška pesnica. Tik pred padcem Berlinskega zidu se je rodila v Nemčiji, ko je šla v šolo, so se z družino vrnili v Grčijo. V atenski četrti Ampelokipi se s pogledom na akropolo pogovarjamo o poeziji, demokraciji, dolgem repu finančne krize iz leta 2010, življenju v labirintih Aten …


18.08.2024

Statistični urad je narodni zaklad, 7. del: Naše statistike mednarodna skupnost upošteva in spoštuje

V zadnjem delu serije o SURS-u predstavljamo nekaj podrobnosti o mednarodni vpetosti Statističnega urada Republike Slovenije, ki je sestavni del evropskega statističnega sistema, statističnega sistema Združenih narodov, dejaven pa je tudi v OECD, mednarodnih strokovnih združenjih in v mednarodnih razvojnih projektih.


16.08.2024

Statistični urad je narodni zaklad, 6. del: Popisovalec je pozvonil trikrat

O popisih prebivalstva pripoveduje Tina Žnidaršič iz oddelka za demografske statistike in življenjsko raven, ki se spominja, kako so potekali klasični popisi, opisuje pa tudi dolgoletne priprave SURS-a na uvedbo registrskih popisov, ki v Sloveniji potekajo od leta 2011 naprej. Registrski popis je način priprave celovitih podatkov o prebivalstvu, gospodinjstvih in stanovanjih, ne da bi bilo za to potrebno dodatno zbiranje podatkov na terenu, saj statistiki povežejo že obstoječe podatke iz različnih registrov in baz.


15.08.2024

Statistični urad je narodni zaklad 5. del: "Ferrari na kolovozu"

Statistični urad Republike Slovenije (SURS) je v preteklosti podatke zbiral le s pomočjo terenskih anketarjev, danes pa uporablja še številne druge načine zbiranja.


14.08.2024

Statistični urad je narodni zaklad, 4. del: O cenah in inflaciji

Analiza obiskanosti spletne strani Statističnega urada Republike Slovenije je pokazala, da uporabnike najbolj zanimajo podatki o plačah. Za usklajevanje plač in socialnih transferjev z rastjo cen se uporablja indeks cen življenjskih potrebščin, ki je od leta 1998 uradna mera inflacije v Sloveniji. Tudi zato so podatki, ki jih SURS zbira, obdeluje in objavlja, tako zelo pomembni.


13.08.2024

Statistični urad je narodni zaklad, 3. del: Statistika ni suhoparna in dolgočasna

Statistični urad Republike Slovenije objavlja podatke, ki so namenjeni različnim uporabnikom. Zadnja leta je dejaven in prepoznaven tudi na družbenih omrežjih. Z objavami in še s številnimi drugimi aktivnostmi SURS izboljšuje našo statistično pismenost.


12.08.2024

Statistični urad je narodni zaklad, 2. del: O zgodovini in statističnem humorju

Statistični urad Republike Slovenije (SURS) je v osemdesetih letih vodilo dvanajst generalnih direktoric in direktorjev, najdaljši staž pa je imel Tomaž Banovec, ki je statistični urad vodil 22 let. SURS je od ustanovitve leta 1944 do danes sedemkrat zamenjal svoj uradni naziv. Najdaljše in najbolj zapleteno ime je imel urad od leta 1951 do 1953, imenoval se je Republiški zavod za statistiko in evidenco pri Gospodarskem svetu Vlade Ljudske republike Slovenije.


09.08.2024

Statistični urad je narodni zaklad, 1. del: Statistika je povsod okrog nas

Statistični urad Republike Slovenije (SURS), glavni izvajalec in koordinator slovenske državne statistike, je tovarna verodostojnih podatkov. V prvi epizodi nanizanke o statističnem uradu, ki je bil ustanovljen 19. avgusta 1944, nam SURS predstavlja Zala Jakša iz oddelka za odnose z uporabniki.


24.07.2024

Hvar: Na balinanju z Joškom

Na Hvaru se prav vsako popoldne na balinišču dobiva druščina otoških upokojencev. Med njimi je tudi nekdanji natakar Joško. V senci se pogovarjamo o turizmu, dobri hrani, cenah, tudi o nepalskem poštarju in zakaj se raje kot v morju hladijo na kavču.


17.07.2024

Split: Raper Grše iz najlepšega mista na svitu

Grše je najbolj vroče ime dalmatinske hiphopovske scene. Na rtu Sustipan v Splitu se pogovarjamo o muziki, veri, depresiji, nogometu, drogah … O vplivu morja in južne mentalitete.


12.07.2024

Pelješac: Trenta do Korčule

To je zgodba o Trenti iz Dalmacije. Leta 1988 se je v kraju Trpanj, na severni strani polotoka Pelješac, odprl pristaniški bife, poimenovan po slovenski ledeniški dolini. Kako se je Trenta znašla na Pelješcu in na Korčuli?


16.06.2024

Komadi: Zavese plešejo

Še pred začetkom poletne vročice si prikličemo občutek olajšanja ljudi z morja, ko pod jesen ptice pripravljajo kovčke za na pot. In pada voda z oblakov na strehe avtov in na dežnikaste ljudi. Ko veter liže palmi liste, takrat Zavese plešejo jazz balet. To je zgodba o komadu skupine Zmelkoow.


09.06.2024

Komadi: Anja

Anja je naslov komada skupine Parni Valjak iz Zagreba. Opisuje jezikovno izkušnjo slovenske pomladi iz sredine osemdesetih let. Anja je tudi simbol mladosti in privlačnosti neke generacije, ko je imela ljubezen isti jezik za vse.


03.06.2024

Komadi: Zarjavele trobente

Zarjavele trobente so nastale neke poletne noči leta 1984 v Sarajevu. Člana skupine Kongres sta ob pijači napisala nostalgično in pretresljivo zgodbo o žirafah, opicah in tigrih. O žalostnih afriških levih. O Francu in Lizi iz cirkusa Qualabladala pripovedujeta Adam Subašić in Zoran Predin.


25.05.2024

Komadi: Sonce

Sonce se je Severi Gjurin medilo dolgo. V garsonjeri v ljubljanskih Mostah je vzšlo šele, ko se je pravzaprav že umaknilo. In zazibalo v še bolj trden spanec. Zlati vlak pa včasih tudi dobesedno pripelje čez daljave.


22.05.2024

Niet 40: Pogrešali smo se

V tretjem delu radijskega dokumentarca o Nietih razmišljata Koala Manca in Mrfy Štras, nogometni trener Slaviša Stojanović se spominja prve pevke Tanje, sošolka s srednje kemijske pa ustanoviteljev Igorja in Aleša, ki sta se takrat ubadala tudi z rubikovo kocko. Severa pravi, da je lahko razlog za dolgoživost tudi v rednih pavzah. Kje so Niet danes, zakaj so karte za koncert drage, kako je ruženje v bendu skoraj kot orgazem. Koliko jih je še ostalo?


20.05.2024

Komadi: Gledal tvoje sem oči sanjave

Miloš Ziherl je bil med obema svetovnima vojnama uspešen slovenski glasbenik, igral je v različnih zasedbah in napisal nekaj čudovitih pesmi. Med njimi tudi ljubezensko Gledal tvoje sem oči sanjave. "Komad še danes zveni, kot bi ga igrali džezerji nekje v Sohu," pravi Vlado Kreslin, avtor najbolj znane sodobne izvedbe.


Stran 1 od 13
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov