Trenutno se predvaja:
Maribor 8
30. januar 2019 ob 11:50 Maribor Zgodbe

Ne kličimo zgolj branja k otroku, ampak tudi otroka k branju

Ko nam uspe v naslovu omenjena poteza, lahko mlad bralec kot je Bor Košir z OŠ Franceta Prešerna v Mariboru izjavi: «Lani sem vključno z zgodovinskimi knjigami in stripi prebral okoli 50 knjig.«
David Bedrač: Ne kličimo samo branja k otroku, ampak tudi otroka k branju/foto: Črtomir Goznik

Poudarki

  • Ko starejši o branju govorimo kot o prisili, kakšen impulz dajem otrokom? Učiteljica slovenščine Branka Arko. »Meni se to zdi strašno, zato, ker je branje ključno ne samo za vzgajanje nekoga, ki ima dober besedni zaklad, ampak z njim dobiš razgledanega otroka in posledično razgledanega odraslega. Takšni odrasli, ki znajo pogledati zunaj okvirjev enega medija ali ene politične stranke, bodo ne samo bolj ustvarjalni in pogumni, ampak bodo imeli tudi večjo moč. Takšni odrasli lahko skupaj ustvarijo družbo z naštetimi kvalitetami«

Branka Arko: Odrasli naj berejo tudi problemsko književnost za mlade - da bodo (s)poznali in razumeli svoje otroke

Prah v zvezi s preizpraševanjem glede prisilnosti bralne značke se je medtem že polegel, ostala pa je dobra iztočnica za razmislek in za ugotovitev objektivnega dejstva – da je branje koristno in pomembno, da pa je res, da mladi, ki berejo, zrasejo tudi v odrasle, ki tega več ne počnejo.

Učiteljica slovenščine in mentorica Bralne značke na OŠ Franceta Prešerna v Mariboru Branko Arko pove, da je lani od 680-ih otrok bralno značko osvojilo 360 otrok in da se delež tistih, ki se spustijo v to prostovoljno bralno avanturo v zadnji triadi osnovne šole občutno zmanjša. Za učitelje torej še vedno ostaja izziv, kako otroke spodbuditi k branju. Eden od načinov je priporočanje branja zgodb, ki so mladim blizu, (imamo veliko kakovostne problemske literature

David Bedrač, tudi literarni avtor in mentor, ki poučuje slovenščino na OŠ Ljudski vrt na Ptuju, se zaveda besedilne, kakovostne, medijske in interesne raznolikosti in jo zagovarja. »Zadeve moramo aktualizirati in iti v korak s časom. Sam veliko delam na tem in v poučevanje vključujem veliko informacijsko-komunikacijske tehnologije, kajti to je naš vsakdan. Naši otroci so otroci računalnikov, spleta in pametnih telefonov. Hočeš nočeš, tako je. Če ne bomo korakali z njimi in jih navduševali za tiste sfere spleta ali pametnih telefonov, ki so po mojem mnenju zelo uporabni v vzgojne in razvojne namene, potem jih bomo izgubili. Tega si, seveda, ne smemo dovoliti

Po drugi strani pa prav sodobna tehnologija otroke odvrača od branja, skrbi Branko Arko. «Trenutno in po mojih izkušnjah so za to krivi računalniki in video igrice, ker se otroci s tem in z družabnimi omrežji popolnoma odklopijo in gredo v drug svet, v svet, ki so ga včasih doživljali, ko so brali. Druga stvar, zaradi katere mislim, da otroci ne berejo, je, da branje zahteva določen napor. Otroci pa imajo vedno več težav z osredotočanjem, da bi ostali mirni in zbrani in da ne bi vsakih pet minut gledali na telefon.«

David Bedrač je prepričan, da je najpomembnejši zametek naklonjenosti branju v bralnem dialogu in bralni intimi v družini, pri vlogi branja med najstniki pa odigrajo odločilno vlogo učitelji, ki bi lahko pripomogli k temu, da bi se otroci pred drugimi postavljali s tem, koliko knjig so prebrali. »Če zna učitelj otroke obrniti v to smer, da je tip nekdo, ki prebere zahtevno pesniško zbirko, ali tisti, ki je prebral tri, pet ali deset knjig, potem je res zmagal. Veliko krat se namreč srečamo z obratno situacijo, da se mladi pred vrstniki postavljajo s tem, da knjig(e) niso prebrali. Ti otroci so največji izziv in tu je največja naloga na strani učiteljev, absolutno

Pogovarjali smo se tudi z mladimi bralci, sedmošolci z OŠ Franceta Prešerna v Mariboru - Evo Grbič, Ajdo Planinšec in Borom Koširjem. Prisluhnite jim v prispevku in se dovolite navdihniti!

Irena Kodrič Cizerl

Nazaj na vrh