Ideje in postopki kako ustvariti in ohraniti kvalitetna ter trajna delovna mesta na področju socialne ekonomije so se združile v projektu Sociolab. Tako projekt kot partnerstvo sta bila predhodno potrjena s strani Razvojnega sveta regije Podravje.

Kako je projekt zasnovan smo povprašali Dušanko Lužar Šajt, direktorico Fundacije Prizma, ki je hkrati tudi nosilec projekta SocioLab »gre za projekt za katerega smo si prizadevali že vse od leta 2013. V okviru Sociolaba vzpostavljamo podporno okolje za razmah socialne ekonomije v Podravju, socialnega podjetništva in zadružništva. Vzpostavljamo in zagotavljamo programe tako pri zagonu socialnih podjetij in zadrug, kot tudi pri rasti že obstoječih. Istočasno pa s tem podpornim ekosistemom pridružujemo to podporne storitve v lokalno okolje celotne regije , Slovensko Bistrico, Lenart, Ptuj, Haloze in seveda Mariboru«.

Ob tem se je seveda potrebno poudariti, da gre za obsežen projekt, kjer sodeluje večje število posameznic in posameznikov s celotnega Podravja. Lužar Šajtova projekt ob tem dodaja »projekt je dejansko res velik, vključuje namreč 11 partnerjev iz Podravja, ki so ključni deležniki na področju socialne ekonomije, nosilci projekta pa smo pri Fundaciji Prizma. Sodelujejo še CITILAB, Razvojna agencija Slovenske gorice, RIC Slovenska bistrica, Štajerska gospodarska zbornica, Zadruga Tkalka, Zavod PIP, Center alternativne in avtonomne produkcije, Združenje socialne ekonomije Slovenije in ZRS Bistra Ptuj.«

Projekt Sociolab zagotavlja aktiviranje potencialov, motiviranje prebivalstva, ciljnih skupin ter osvešča o pomenu zaposlovanja ranljivih skupin. Za prepoznavanje priložnosti, vzpostavljanje družbenih inovacij ter socialno podjetniških idej in podjemov je potrebno seveda zagotoviti tudi dovolj denarja. Sociolab je v 80% financiran z evropskimi sredstvi oziroma kot izpostavlja Dušanka Lužar Šajt iz Fundacije Prizma »gre za evropski projekt, financiran z evropskega socialnega sklada in s strani ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Skupna vrednost projekta je 1,6 milijona evrov. Hkrati je to eden izmed t.i. mehkih projektov, ki je sestavni del dogovora za razvoj regije Podravja in na podlagi tega potem tudi financiran iz evropskih sredstev« dodaja Lužar Šajtova.

S projektom so formalno pričeli 1.4.2018, traja pa bo vse do zaključka leta 2021. Takoj se seveda poraja vprašanje, kako lahko tako kompleksen projekt poteka oziroma deluje. »Vedeli smo, da v Podravju obstaja največ oziroma največji delež, približno 30%, socialnih podjetij v Sloveniji. Prav zato je bilo potrebno vzpostaviti podporni ekosistem s podpornim okoljem in celotno paleto storitev za pomoč podjetjem in zadrugam pri zagonu in rasti že obstoječih socialnih podjetij. Ciljne skupine projekta pa so, kot sem omenila, tisti, ki želijo razvijati neke nove iniciative, produkte in ki dejansko imajo pozitiven vpliv na družbo« ozadje projekta Sociolab razloži Lužar Šajtova.

Vzpostavljenih je bilo tudi 5 območnih informacijskih točk, tako da sama komunikacija naj ne bi bila ovira. Lužar Šajtova ob tem izpostavlja, da bodo »na vzpostavljeni spletni strani naslednji teden objavljeni tudi termini prvega cikla usposabljanj t.i. socialno-podjetniškega in zadružnega bootkampa, ki se ga uporabniki lahko udeležijo in preko tega tudi vstopijo v kontakt z nami ali pa se navežejo na eno izmed obstoječih stičnih točk, ki so navedene na spletni strani sociolab.si. Vljudno vabljeni torej vsi, ki bi radi razvijali nove podjeme s pozitivnim vplivom na družbo.«

Pri projektu so še posebej pripravljeni na sodelovanje z ranljivimi skupinami, starejšimi, mladimi in vsemi ostalimi »to so lahko tako brezposelni, kot tudi zaposleni, študentje, mladi, ranljive ciljne skupine, skratka kdorkoli, ki želi delovati v sektorju socialne ekonomije. Oglasijo se torej naj tisti, ki želijo zagnati podjem ali zadrugo in pa seveda vabljeni tudi tisti, ki že delujejo in potrebujejo pomoč pri razvoju.« osnovno jedro Sociolaba razume vodja projekta Dušanka Lužar Šajt.

Logično je potem pomisliti na dejstvo, da bi bilo dobro toliko vloženega dela in denarja uporabljati tudi v prihodnje. Je torej možno pričakovati tudi nadaljevanje dela po izteku aktualnega projekta, Lužar Šajtova je prepričana, da »dejansko si prizadevamo za vzpostavitev ekosistema, ki bo trajen in ki bo lahko tudi dolgoročno zagotavljal podporo za razmah socialne ekonomije, zadružništva in socialnega podjetništva v regiji in s tem izkoristili potencial, ki ga imamo, da bi lahko pozitivno prispevali h kreiranju trajnostnih in kakovostnih delovnih mest v tem sektorju.«

Zdaj veste. Najprej je potrebno motivirati in aktivirati sebe, nato pa vstopiti v kontakt s projektom Sociolab in vse ostalo lahko (p)ostane le še formalnost.

Borut Kampuš, Radio Slovenia International – Radio Si/Euranet Plus, boljše razumevanje Evrope