Traffic hotline 080 80 15

22. Nov 2019 at 14:31 Slovenija,EU Euranet Plus

V slovenskih gozdovih je zaradi podnebnih sprememb najbolj na udaru smreka

Vir: BoBo

Gozdovi nas ščitijo pred podnebnimi spremembami, iz ozračja črpajo CO2 in ga shranjujejo v drevesih, vegetaciji in tleh. V Evropi pokrivajo več kot 40% kopenske površine. Za razliko od drugih delov sveta se površina, ki jo pokrivajo gozdovi, v EU povečuje.

Vendar pa, tudi evropske gozdove ogrožajo podnebne spremembe.. in kakšne so lahko posledice le-teh v gozdovih po Sloveniji?

Doc. dr. Lado Kutnar iz oddelka za gozdno ekologijo, Gozdarskega inštituta Slovenije: »Dejstvo je, da segrevanje ozračja, skupaj s spremenjenim padavinskim režimom, sušami, poplavami ter drugimi veliko površinskimi motnjami, že imajo oz. bodo po vsej verjetnosti imeli velike, lahko rečemo uničujoče posledice na slovenske gozdove v prihodnjih desetletjih ali še naprej. Zaradi vseh teh procesov se bodo spremenili različni ekološki dejavniki v gozdovih in s tem se bo močno spremenil življenjski prostor vseh organizmov, ki so neposredno vezani na ta prostor.«

V dokumentih, v katerih je Ministrstvo za okolje in prostor objavilo projekcije za podnebje v Sloveniji, lahko preberemo, da se bo naraščanje temperature zraka nadaljevalo, zraven poplav nam grozi tudi suša. Dr. Kutnar pojasnjuje, da so na sušo organizmi v gozdu različno pripravljeni oz. odporni.

»Vsekakor vrste, ki so ključne v naših gozdovih, ki prevladujejo, niso ravno najbolj odporne ali prilagojene na sušni stres, se pravi na pomanjkanje dostopne vode. Govorimo o vrstah kot sta npr. smreka in bukev, ki sta dve ključni vrsti v naših gozdovih. Tudi jelka in druge vrste, ki uspevajo v teh pogojih, kjer ne primanjkuje vode, niso najbolj prilagojene na take spremembe.«

Dr. Kutnar dodaja, da bodo, ob predpostavki pesimističnih scenarijev, ki predvidevajo dvig temperature za 4 ali 5 stopinj Celzija do konca stoletja in ob hkratnem upadu količine padavin, naši gozdovi usodno prizadeti in zelo drugačni kot so danes.

»Ti pojavi - veliko površinske ujme - zelo sledijo napovedim, ki smo jih pred kakšnim desetletjem pripravili na Gozdarskem inštitutu Slovenije. Namreč v žledolomu, ki je leta 2014 povzročil v več kot polovici slovenskih gozdov ogromno škode in potem druge ujme, kot je recimo namnožitev podlubnikov in vetrolomi na različnih področjih, v teh ujmah so bili še posebej prizadeti smrekovi gozdovi. Smreka pa je, poleg bukve, trenutno druga najbolj razširjena vrsta v Sloveniji in ta vrsta je zagotovo najbolj na udaru. Njen delež se je v zadnjih nekaj letih izrazito zmanjšal.«

In kaj storiti, da obvarujemo gozd? Dr. Kutnar pravi, da bi morali začeti pri vzrokih, ki so povzročile podnebne spremembe. Kar pomeni, da gre za velike korake v naši miselnosti, v spremembi v naši družbi.

»V gozdarskem sektorju pa vendarle lahko nekaj storimo,« zatrjuje dr. Kutnar. »Gozdove lahko usmerjamo, oblikujemo tako, da bodo bolj prilagojeni, bolj stabilni, se pravi, da bo drevesna sestava bolj v skladu z naravnimi danostmi, z rastiščnimi razmerami, v katerih rastejo. Tako bodo verjetno bolj stabilni in odporni na podnebne in druge okoljske spremembe.«

Doc. dr. Lado Kutnar še dodaja, da se tudi pri nas dogajajo tako zakonite kot nezakonite sečnje gozdov. Vendar pa, hkrati s krčitvijo gozdov poteka nasproten proces, to pa je zaraščanje kmetijskih zemljišč.. pomeni, da se kmetijske odmaknjene površine počasi spreminjajo v gozd. Površina gozdov v Sloveniji je tako stabilna in ostaja pri dobrih 58 odstotkih ozemlja.

Nataša Godec, projekt Euranet Plus - boljše razumevanje Evrope

Nataša Godec