Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Natanko 30 let je od tedaj, ko je takratna Skupščina Socialistične republike Slovenije (SRS) sprejela zakon o himni – to je postala sedma kitica pesmi Zdravljica Franceta Prešerna na melodijo istoimenske zborovske skladbe Stanka Premrla.
Pred 30 leti je odhod slovenskih delegatov s kongresa Zveze komunistov Jugoslavije zakoličil usodo pol stoletja edine dovoljene stranke v državi. Sledil je razpad - partije in skupne države.
Znamenitega 14. kongresa ZKJ, ki sem ga spremljal kot poročevalec takratnega Radia Ljubljana, se ob luknjah v spominu, v katerih se je izgubila tudi kakšna bolj pikantna podrobnost, spomnim kot sklepnega dejanja dokaj mučnega obdobja.
Večinska odločitev ljudi je leta 1990 zakoličila pot v samostojnost. "Tisti večer je zaznamovalo veselje in občutek kolektivne vznesenosti, ki ga danes lahko vidimo zelo redko," poudarja novinarka Tanja Starič, ki je od blizu spremljala dogajanje.
Pred 30 leti je v Jugoslaviji vladalo posebej naelektreno vzdušje. Skrojile so ga napetosti preteklih let, ki so na površje prinesle mitingaštvo. Toda 'miting resnice', načrtovan v Ljubljani 1. decembra 1989, ni uspel.
Mineva natanko 28 let od razglasitve samostojne Slovenije, ko je slovenska skupščina sprejela Temeljno listino o samostojnosti in neodvisnosti. Kako so na slovensko osamosvojitev gledali iz slovenskega zamejstva? So bila pričakovanja izpolnjena?
Prvi ideolog Jugoslavije Edvard Kardelj, ki je bil desna roka predsednika Josipa Broza - Tita, je ideje samoupravnega socializma razvijal v vili v Tacnu, ki je bila po vojni odvzeta premožnemu industrijalcu Ivanu Seunigu. Danes sameva in klavrno propada.
Albanci so v 15. stoletju ustvarili mestno jedro Kopra, Miklošič, Nachtigal, Čop so bili albanologi, ob koncu 80. let pa so Albanci prav med Slovenci pridobili prvega političnega zaveznika znotraj Jugoslavije, se spominja albanolog Martin Berishaj.
8. maja 1989, natanko pred 30 leti, je bila na Kongresnem trgu v Ljubljani množična javna manifestacija, na kateri je pisatelj Tone Pavček prebral Majniško deklaracijo s katero je bila zahtevana suverena in demokratična Slovenija.
"Kot v vsakem otroštvu in mladosti bodo srečni in težki trenutki. Bodimo trdni, vztrajni in odločni, čas pa bo sodil. Na svidenje v samostojni Sloveniji!"
Slovenska skupščina je pred 26 leti sprejela in razglasila slovensko ustavo, s katero se je Slovenija tudi pravno odcepila od Jugoslavije.
V mozaik slovenske osamosvojitve je France Bučar vstavil enega pomembnejših kamenčkov, je v klepetalnici MMC-ja dejala Rosvita Pesek, zgodovinarka, TV-voditeljica in avtorica biografije.
"Glavna značilnost naše vojne je bila, da sta se obe strani praviloma držali dane besede in potem so bili vsi sporazumi uresničeni tako, kot so bili dogovorjeni," razmišlja nekdanji poveljnik TO-ja ...
Mednarodni mejni prehod Vrtojba sta 27. 6. 1991 v večernih urah zasedli enoti JLA, motorizirana enota iz Vipave in tankovska enota iz Pivke, skupaj okoli 150 vojakov s 7 tanki.
"Vojna v Sloveniji je bila svojevrstna uvertura v to, kar je nato sledilo v Jugoslaviji. Junija 1991 si nihče ni mogel predstavljati, da se bo končalo tako krvavo, kot se je," se spominja hrvaški vojni poročevalec Zlatko Mehun.
V četrtek, 27. junija 1991, okoli 18.40 je enota JLA prispela pred mednarodni mejni prehod Rožna Dolina pri Novi Gorici.
Slovenska zastava (brez grba) je, kot je znano, na vrhu Triglava zaplapolala že slaba dva tedna pred osamosvojitvijo - v strogi tajnosti in po kar nekaj izzivih.
Še dan pred razglasitvijo neodvisnosti Slovenije si Evropa in Amerika prihodnosti brez Jugoslavije nista mogli predstavljati.
Tisti četrtek, 27. junija 1991, sem iz Ljubnega na Gorenjskem za prihod v službo izbral vlak.
Tanki na slovenskih cestah, barikade, bombardiranje Medvedjeka, slavnostno dvigovanje nove, slovenske zastave - le nekateri osamosvojitveni trenutki, ki jih je v svoj objektiv ujel znani slovenski ...
