Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če je slovenska politika tudi po plebiscitu v pogovorih z drugimi republikami še omenjala možnost konfederacije, je kmalu postalo jasno, da ta ideja ne bo prodrla. Skupščina je tako 20. februarja 1991 skoraj soglasno podprla resolucijo o razdružitvi.
V letu 2021 bo 30-letnico poleg samostojne države praznovala tudi nacionalna tiskovna agencija STA. Od skromnih in zahtevnih začetkov med osamosvojitveno vojno se je v tem času razvila v sodoben medijski servis.
"Če sem decembra leta 1989 šel v Moskvo, iz Jugoslavije v ZSRR, sem se po letih burnega dopisniškega dela leta 1996 vrnil iz Ruske federacije v samostojno Slovenijo," politične spremembe na začetku 90. let opiše novinar RTV Slovenija Miha Lampreht.
"Zavedali smo se, da gre pri plebiscitu in osamosvojitvi za zgodovinsko odločitev, da nikoli več ne bo tako, kot je bilo," čas pred natanko 30 leti opiše novinarka Vida Petrovčič.
Ob politikih so bili novinarji tisti, ki so sledili vsakemu koraku v samostojnost, ga analizirali in pojasnjevali. "Bila sem zraven, ko se je vse začenjalo iz nič. To so mi v pogovorih tudi tuji novinarji najbolj zavidali," se spominja Vida Petrovčič.
6. decembra 1990 je bilo v skupščini glasovanje o Zakonu o plebiscitu o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije. Sprejet je bil z 203 glasovi za. Nihče ni bil proti.
Na sestanku v Partizanskem domu na Pristavi nad Stično so Vinko Beznik, Jože Kolenc, Tone Krkovič, Janez Janša in Igor Bavčar kot poveljstvo Manevrske strukture narodne zaščite sprejeli prvi tajni načrt obrambe Slovenije v primeru agresije JLA.
Pred 30 leti so v Kočevskem rogu pripravili spravno slovesnost. "Podajte se na pot sprave med živimi, na dolgo in težko pot, ki je edina pot v življenje," je tedaj dejal nadškof Šuštar, predsednik Kučan pa pozval, naj ljudje s tem pokopljejo tudi orožje.
Pred osamosvojitveno slovesnostjo na Trgu republike se je pred 29 leti že dogajal prvi korak agresije na pravkar rojeno državo. Oklepna vozila so se proti zahodni meji odpeljala iz dveh primorskih vojašnic, v Pivki in Ilirski Bistrici.
Mineva trideset let od dne, ko je tedanja slovenska skupščina sprejela Deklaracijo o suverenosti Republike Slovenije. To je bil pomemben korak h krepitvi prizadevanja za spremembo njenega položaja v nekdanji jugoslovanski federaciji.
Zveza veteranov vojne za Slovenijo je v Ljubljani predstavila spominski zbornik Orožja nismo oddali 1990. V zborniku so opisana prizadevanja poveljnikov 16 občinskih štabov Teritorialne obrambe. Orožje so tako skrivali tudi v Nazarjah.
Mineva natanko 29 let od razglasitve samostojne Slovenije, ko je slovenska skupščina sprejela Temeljno listino o samostojnosti in neodvisnosti. Kakšen je pogled na slovensko osamosvojitev iz slovenskih muzejev?
Mineva 30 let od delne razorožitve slovenske Teriotorialne obrambe (TO). Ukaz je bil podpisan 15. maja 1990 zgolj dan pred prisego prve slovenske demokratične Demosove vlade, ki se je zavzemala za osamosvojitev. Na srečo so nekateri ukaz ignorirali.
16. maja 1990 je skupščina potrdila novo, večstrankarsko vlado, ki jo je vodil Lojze Peterle in ki si je zastavila drzen zgodovinski cilj: pripraviti podlago za dokončno osamosvojitev Slovenije na vseh področjih.
Moj spomin na Demosovo koalicijo in vlado je zelo živ. Zato, ker sem tisti čas res zelo intenzivno in globoko doživljala, in zato, ker sem se ob pisanju doktorata in knjig, v zapise, dokumente in pogovore z nosilci Demosove politike, vedno znova vračala.
Kakšna je bila vloga radia v času, ko smo napovedovali poplebiscitni 'gospodarski vzpon in blaginjo prebivalcev Slovenije, ki ga sedanja država ne zagotavlja' in pozivali 'k medstrankarskemu premirju, ki naj traja najmanj do sprejetja nove ustave?'
Pred 30 leti so na več desetletij zaprto območje Gotenice, o katerem so krožili različni miti in ugibanja, znova stopile delegacije politikov in novinarjev. Objekti, pripravljeni za umik državnega vodstva v primeru napada, so kot obstali v času.
Po prvih demokratičnih večstrankarskih volitvah se je v maju leta 1990 prvič zbralo 240 poslancev v tridomni skupščini. "Bilo je veliko več svobode ob glasovanjih, ni še bilo diktature strank in njenih šefov kot pozneje," se spominja Tone Partljič.
Volitve leta 1990 so bile za novinarje, še posebno pa za nas, televizijce, nekaj povsem novega.
Pred 30 leti so v Sloveniji potekale prve povojne večstrankarske in demokratične volitve ter zadnje, ki so jih izpeljali v Jugoslaviji. Teh 30 let je v slovenski zgodovini po besedah zgodovinarja Repeta edino nepretrgano obdobje trajanja parlamentarizma.
Neveljaven email naslov
