Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na sestanku v Partizanskem domu na Pristavi nad Stično so Vinko Beznik, Jože Kolenc, Tone Krkovič, Janez Janša in Igor Bavčar kot poveljstvo Manevrske strukture narodne zaščite sprejeli prvi tajni načrt obrambe Slovenije v primeru agresije JLA.
Pred 30 leti so v Kočevskem rogu pripravili spravno slovesnost. "Podajte se na pot sprave med živimi, na dolgo in težko pot, ki je edina pot v življenje," je tedaj dejal nadškof Šuštar, predsednik Kučan pa pozval, naj ljudje s tem pokopljejo tudi orožje.
Pred osamosvojitveno slovesnostjo na Trgu republike se je pred 29 leti že dogajal prvi korak agresije na pravkar rojeno državo. Oklepna vozila so se proti zahodni meji odpeljala iz dveh primorskih vojašnic, v Pivki in Ilirski Bistrici.
Mineva trideset let od dne, ko je tedanja slovenska skupščina sprejela Deklaracijo o suverenosti Republike Slovenije. To je bil pomemben korak h krepitvi prizadevanja za spremembo njenega položaja v nekdanji jugoslovanski federaciji.
Zveza veteranov vojne za Slovenijo je v Ljubljani predstavila spominski zbornik Orožja nismo oddali 1990. V zborniku so opisana prizadevanja poveljnikov 16 občinskih štabov Teritorialne obrambe. Orožje so tako skrivali tudi v Nazarjah.
Mineva natanko 29 let od razglasitve samostojne Slovenije, ko je slovenska skupščina sprejela Temeljno listino o samostojnosti in neodvisnosti. Kakšen je pogled na slovensko osamosvojitev iz slovenskih muzejev?
Mineva 30 let od delne razorožitve slovenske Teriotorialne obrambe (TO). Ukaz je bil podpisan 15. maja 1990 zgolj dan pred prisego prve slovenske demokratične Demosove vlade, ki se je zavzemala za osamosvojitev. Na srečo so nekateri ukaz ignorirali.
16. maja 1990 je skupščina potrdila novo, večstrankarsko vlado, ki jo je vodil Lojze Peterle in ki si je zastavila drzen zgodovinski cilj: pripraviti podlago za dokončno osamosvojitev Slovenije na vseh področjih.
Moj spomin na Demosovo koalicijo in vlado je zelo živ. Zato, ker sem tisti čas res zelo intenzivno in globoko doživljala, in zato, ker sem se ob pisanju doktorata in knjig, v zapise, dokumente in pogovore z nosilci Demosove politike, vedno znova vračala.
Po prvih demokratičnih večstrankarskih volitvah se je v maju leta 1990 prvič zbralo 240 poslancev v tridomni skupščini. "Bilo je veliko več svobode ob glasovanjih, ni še bilo diktature strank in njenih šefov kot pozneje," se spominja Tone Partljič.
Pred 30 leti so v Sloveniji potekale prve povojne večstrankarske in demokratične volitve ter zadnje, ki so jih izpeljali v Jugoslaviji. Teh 30 let je v slovenski zgodovini po besedah zgodovinarja Repeta edino nepretrgano obdobje trajanja parlamentarizma.
Volitve leta 1990 so bile za novinarje, še posebno pa za nas, televizijce, nekaj povsem novega.
Natanko 30 let je od tedaj, ko je takratna Skupščina Socialistične republike Slovenije (SRS) sprejela zakon o himni – to je postala sedma kitica pesmi Zdravljica Franceta Prešerna na melodijo istoimenske zborovske skladbe Stanka Premrla.
Pred 30 leti je odhod slovenskih delegatov s kongresa Zveze komunistov Jugoslavije zakoličil usodo pol stoletja edine dovoljene stranke v državi. Sledil je razpad - partije in skupne države.
Znamenitega 14. kongresa ZKJ, ki sem ga spremljal kot poročevalec takratnega Radia Ljubljana, se ob luknjah v spominu, v katerih se je izgubila tudi kakšna bolj pikantna podrobnost, spomnim kot sklepnega dejanja dokaj mučnega obdobja.
Pred 30 leti so na več desetletij zaprto območje Gotenice, o katerem so krožili različni miti in ugibanja, znova stopile delegacije politikov in novinarjev. Objekti, pripravljeni za umik državnega vodstva v primeru napada, so kot obstali v času.
Večinska odločitev ljudi je leta 1990 zakoličila pot v samostojnost. "Tisti večer je zaznamovalo veselje in občutek kolektivne vznesenosti, ki ga danes lahko vidimo zelo redko," poudarja novinarka Tanja Starič, ki je od blizu spremljala dogajanje.
Pred 30 leti je v Jugoslaviji vladalo posebej naelektreno vzdušje. Skrojile so ga napetosti preteklih let, ki so na površje prinesle mitingaštvo. Toda 'miting resnice', načrtovan v Ljubljani 1. decembra 1989, ni uspel.
Mineva natanko 28 let od razglasitve samostojne Slovenije, ko je slovenska skupščina sprejela Temeljno listino o samostojnosti in neodvisnosti. Kako so na slovensko osamosvojitev gledali iz slovenskega zamejstva? So bila pričakovanja izpolnjena?
Prvi ideolog Jugoslavije Edvard Kardelj, ki je bil desna roka predsednika Josipa Broza - Tita, je ideje samoupravnega socializma razvijal v vili v Tacnu, ki je bila po vojni odvzeta premožnemu industrijalcu Ivanu Seunigu. Danes sameva in klavrno propada.
Neveljaven email naslov
