Slavnostni govornik na osrednji državni proslavi je bil predsednik republike Borut Pahor. Foto: Srdjan Živulović/BoBo
Slavnostni govornik na osrednji državni proslavi je bil predsednik republike Borut Pahor. Foto: Srdjan Živulović/BoBo

Pet minut pred 21. uro so po državi zadoneli cerkveni zvonovi, kmalu zatem pa se je začela osrednja proslava ob 30. obletnici obstoja Slovenije. Slavnostni govornik je bil predsednik republike Borut Pahor, ki je poudaril, da je bila za nastanek in razvoj naše slovenske države odločilnega pomena enotnost. "Enotnost glede osamosvojitve ni padla z neba. Bila je rezultat sodelovanja. Bila je posledica zavedanja, da enotni obstanemo, razdeljeni pa propademo. Danes ni nič drugače. Razlike so. Gre za to, ali jih želimo in zmoremo s sodelovanjem presegati v prid naše boljše prihodnosti. Pred 30 leti smo se ob vseh mogočih nasprotjih naposled zedinili glede ustanovitve naše države. Vedno je bilo in vedno bo mogoče najti skupno pot, če se jo le zares skupaj išče."

Po Pahorjevih besedah je očitno, da so trenutno v državi razlike večje in bolj poudarjene kot običajno, a te po njegovi oceni ne segajo zelo globoko med ljudi. "Kdor bo zares iskreno želel oblikovati novo soglasje, bo hitro našel široko ljudsko podporo. Ne nazadnje je prav osredotočenost na ustanovitev države botrovala njeni ustanovitvi. Če bi Demosova vlada tedaj, v odločilnem zgodovinskem času, ob bok cilju slovenski osamosvojitvi postavila politični revanšizem ali kaj takega, bi bilo sanj o ustanovitvi države lahko hitro nevarno konec," je poudaril.

Proslava ob dnevu državnosti

Kot je dejal, smo s prvim političnim in družbenim soglasjem dobili demokratično družbo in samostojno državo, z drugim pa postali suveren in dejaven član evropske in severnoatlantske družine. Vse od tedaj pa se zastavlja vprašanje, kdaj, kako in o čem bi lahko sklenili tretje razvojno soglasje. "Zdaj, ko praznujemo 30 let naše čudovite samostojne Slovenije in se ponosno oziramo na naše izjemne dosežke, je najboljši in najprimernejši čas, da oblikujemo soglasje o zelenem in digitalnem, socialno in gospodarsko trajnostnem razvoju Slovenije za naslednjih 30 let. Kdor bo sposoben najbolj prepričljivo ponuditi temeljne zamisli o tem, in se bo na to popolnoma osredotočil brez skušnjav po posebnih strankarskih ali ideoloških ciljih, temu se ni treba bati za široko ljudsko podporo. Nobena politična kregarija je ne bo zaustavila, kot je ni tista pred 30 leti, ko smo se naposled odločili za samostojno državo ali pred skoraj 20 leti za Evropsko unijo in Nato. Iz 30 let naše državnosti smo se lahko na svojih uspehih in napakah naučili, da Slovenijo temeljno premika naprej koalicija za nekaj, ne koalicija proti. Koalicija za neke velike cilje namreč vedno gradi na tistem, kar nam je skupno, ne na tistem, kar nas razdvaja, drugače ne more biti uspešna. Taka je bila koalicija pred 30 leti in taka bo sposobna razvojnega preskoka zeleno ohranjene in tehnološke napredne Slovenije 2050," je prepričan predsednik države.

Proslava je potekala na Trgu republike, udeležili so se je lahko vsi ob spoštovanju pogoja PCT. Foto: Srdjan Živulović/BoBo
Proslava je potekala na Trgu republike, udeležili so se je lahko vsi ob spoštovanju pogoja PCT. Foto: Srdjan Živulović/BoBo

"Katero barvo smemo izločiti iz mavrice, da naj to še vedno ostane mavrica? Nobene."

Čudovito se mu zdi, da Slovenija nocoj simbolno prevzema vodenje Sveta EU-ja. Razumimo to kot kompliment, veliko odgovornost in kot priložnost, da se spomnimo, zakaj smo se Slovenci v prvi vrsti zavzeli za evropsko družino, je pozval. "Hoteli smo razumeti njene temeljne vrednote, od svobode medijev in vladavine prava do demokracije in človekovih pravic na enak način, kot je to veljalo za zahodnoevropske države članice," je spomnil. Evropski javnosti je še sporočil, da se bomo glede visokih ciljev predsedovanja v Sloveniji potrudili po naših najboljših močeh.

Dotaknil se je tudi najhujšega časa drugega vala epidemije covida-19. "V najtežjih časih sem se lahko prepričal o izjemni solidarnosti in povezanosti. Od blizu sem videl z masko zakrit obraz velike srčnosti in dobrote. To me je popolnoma prevzelo. Verjetno so bili ljudje zelo različnih prepričanj, vendar so najprej in predvsem skupaj skrbeli za nas in gradili našo skupnost. To me je spomnilo na čudovito mavrico. Vsi smo različni, na neki način vsak svoje barve. Katero barvo smemo izločiti iz mavrice, da naj to še vedno ostane mavrica? Nobene. Tako razumimo tudi našo državo in domovino. To smo mi. Ljudje čudovite mavrice, ki se naredi, ko po dežju posije sonce."

Avstrijski kancler Sebastian Kurz je v nagovoru dejal:
Avstrijski kancler Sebastian Kurz je v nagovoru dejal: "Kot 34-letnik seveda ne morem dejati, da se spominjam dogodkov izpred 30 let, a v veliko veselje mi je, da lahko ta jubilej zaznamujem tukaj z vami." Foto: Srdjan Živulović/BoBo

Blagoslov osamosvojitvene lipe

Z minuto molka so se spomnili žrtev v osamosvojitveni vojni, z Ljubljanskega gradu se je oglasilo šest topovskih salv, ljubljanski nadškof Stanislav Zore pa je blagoslovil osamosvojitveno lipo. "Svoboda je tudi sposobnost dogovarjanja, usklajevanja in skupnega odločanja o skupnih zadevah. Rodovi pred nami so to pogosto delali pod lipo, ki je rasla ob vaški cerkvi, na vaškem ali mestnem trgu, kjer je bilo to drevo prostor skupnega srečevanja, pa tudi prostor skupnega odločanja," je ob tem dejal.

Zato so, kot je spomnil, pred tremi desetletji posadili in blagoslovili lipo, da bi svoje korenine pognala globoko v našo zemljo, svoje veje razpela daleč pod nebo ter da bi bila trdna v viharju in radostna v soncu. "In res je previharila viharje, preživela premike, poslušala resnice in laži, doživljala proslave in proteste in rasla. Danes raste pred nami, da bi nas spomnila, da kdaj morda ne rastemo tako hitro, kot bi si želeli, a to ne more uničiti naše rasti," je dejal.

Salve in ognjemet na osrednji proslavi

Plenković: "Vedno lahko računate na Hrvaško kot prijatelja in partnerja"

Pozdravne nagovore so nato imeli predsedniki vlad sosednjih držav Viktor Orban, Sebastian Kurz in Andrej Plenković ter zunanja ministra Italije Luigi Di Maio in Portugalske Augusto Santos Silva.

Avstrijski kancler Sebastian Kurz je Slovenijo v nagovoru označil za pomembno sosedo in gospodarsko partnerico Avstrije, ki je ni mogoče več odmisliti iz evropskega prostora.
Dejal je, da se Avstrija veseli slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja. Ob tem se je slovenskemu premierju Janezu Janši zahvalil, da bo med poudarki slovenskega predsedovanja tudi regija Zahodnega Balkana. Ta regija je namreč pomembna za obe državi.

Sorodna novica Alternativna proslava: "Dobrodošli vsi na praznik ljudstva, na praznik upora!"

Vse najboljše pri vodenju Sveta EU-ja je Sloveniji zaželel tudi hrvaški premier Andrej Plenković. Izrazil je zadovoljstvo, da se lahko zanese na znanje, ustvarjalnost, domoljubje in evropejstvo Slovenije. Zaželel je, da bi čim več prispevali k prihodnosti Evrope. "Pri tem pa lahko vedno računate na Hrvaško kot prijatelja in partnerja," je povedal. Poudaril je, da je tisto, kar deli Slovenijo in Hrvaško, malenkost in da ju povezuje veliko več, kot ju deli. Dodal je, da Slovenija in Hrvaška najbolje razumeta, kaj se je dogajalo na tem območju pred 30 leti.

Tesno povezanost Madžarske in Slovenije pa je v nagovoru poudaril tudi madžarski premier Viktor Orban. "Madžari na vas gledamo kot na prijatelje in krščanske brate. Madžari smo veseli, da smo vaši sosedje," je dejal. Dodal je, da kolikor je močnejša, bogatejša in srečnejša Slovenija, toliko bolje se godi tudi Madžarski.

Po mnenju italijanskega zunanjega ministra Luigija Di Maia sta zelo dobri prijateljski državi tudi Slovenija in Italija. "Predvsem zato, ker delimo skupne vrednote, ki izhajajo in se tudi stekajo v naše skupno članstvo tako v EU-ju kot v Natu," je dejal, pri čemer je poudaril še pomen obeh narodnih manjšin v državah.

Viktor Orban. Foto: Srdjan Živulović/BoBo
Viktor Orban. Foto: Srdjan Živulović/BoBo

Ob tem je zagotovil podporo slovenskemu predsedovanju. Dejal je, da drugo predsedovanje Svetu EU-ja predstavlja novo obdobje na poti svobode in demokracije, na katero je Slovenija stopila pred 30 leti. "Močno zaupamo v sposobnost Slovenije, da vodi EU v tem občutljivem času," je dejal.

V drugem delu prireditve so zaznamovali prevzem predsedovanja Svetu EU-ja. Zbrane sta nagovorila predsednik Evropskega sveta Charles Michel in predsednik vlade Janez Janša. Michel je omenil, da so blizu njegove pisarne v Bruslju v marmor vklesane besede "Žive naj vsi narodi," kar je bilo narejeno med prvim slovenskim predsedovanjem Svetu EU-ja. "Evropa je velika družina in skupaj bomo napisali lepo stran v knjigi te skupne prihodnosti, ki nas združuje," je dejal in dodal: "Evropski projekt temelji na vrednotah demokracije, svobode in pravne države. To je tisto, kar nam zagotavlja boljšo prihodnost za vsakega človeka. Raznolikost, strpnost in spoštovanje – v tem je naša moč, ne naša šibkost."

Janša: Najhitrejša pot v razgradnjo skupnosti je uporaba dvojnih meril

Premier Janez Janša pa je od portugalskega zunanjega ministra Augusta Santosa Silve simbolično prevzel štafeto predsedovanja Svetu EU-ja. "Hvala Portugalski za kompas. Evropsko morje je kar razburkano, potrebovali ga bomo," je dejal slovenski premier.

Ob 30. rojstnem dnevu samostojne in neodvisne Slovenije pa je po oceni Janše čas, da se ozremo tudi v naslednja tri desetletja. "Vidimo Evropo, vodilno po svobodi in kvaliteti življenja, dom pravičnosti in blaginje. Vidimo Slovenijo in Evropo, kot prostor dinamičnega in svobodnega izražanja mnenj, medsebojnega sodelovanja, spoštovanja človekovih pravic in vladavine prave," je še dejal Janša na osrednji proslavi ob dnevu državnosti.

Janez Janša je iz rok portugalskega zunanjega ministra prejel v dar kompas. Foto: BoBo/Srdjan Živulović
Janez Janša je iz rok portugalskega zunanjega ministra prejel v dar kompas. Foto: BoBo/Srdjan Živulović

Dodal je še, da vidijo Slovenijo z dokončano tranzicijo, spravljeno samo s seboj, polno veselja do življenja. Vidijo Evropo, utemeljeno na evropski civilizaciji, svobodno in čim bolj celo, z močnimi državami članicami, podprtimi z učinkovitimi in vitkimi institucijami EU-ja.

V nagovoru se je Janša spomnil tudi na čas osamosvajanja, ko "nismo zmagali z orožjem, ampak s pametjo". Pred 30 leti nam po njegovih besedah ne bi uspelo, če bi govorili in delali tisto, kar se je prikazovalo kot všečno. "Namesto tega smo videli razmere, kakršne so bile v resničnem svetu, in delali tisto, za kar smo verjeli, da je dobro za nas, generacije potomcev in druge narode," se je spominjal.

Demokracijo, svobodo in državnost smo si po njegovih besedah izborili: "Niso nam bile podarjene in nismo bili rojeni v blagostanje. Smo trdoživ, vendar odprt in optimističen narod. Cenimo sebe in spoštujemo druge. Znamo graditi, ustvarjati, sodelovati in povezovati". Ko se je bilo treba odločiti in tvegati, smo se odločili prav, ravnajmo tako tudi v prihodnje, je pozval Janša.

"Nikoli ne bomo največji, lahko smo pa najboljši. Najbolj varni, najbolj trajnostni, najbolj povezovalni in vztrajni. Samozavestni in pogumni, kot smo bili pred 30 leti," je prepričan predsednik vlade.

Janša se je v govoru še zahvalil tudi vsem zdravstvenim delavcem, predvsem tistim, ki so bili v prvih vrstah v boju z epidemijo covida-19.

Proslava se je končala z veličastnim ognjemetom.

Sorodna novica Ves dan slovesnosti. Slovenija prejela veliko čestitk iz tujine.

Tik pred zdajci udeležbo odpovedala tudi Tanja Fajon

Na osrednji državni proslavi ni bilo voditeljev LMŠ-ja, Levice in SNS-a, Marjana Šarca, Luke Mesca in Zmaga Jelinčiča, udeležbo je odpovedal tudi nekdanji predsednik države Danilo Türk, ker, kot je povedal za medije, oblast, ki proslavo organizira, izgublja legitimnost. Proslave pa se je udeležil prvi predsednik države Milan Kučan, a s pomenljivim znakom kolesarja na srajci. Tik pred zdajci je svojo udeležbo "z obžalovanjem in v znak protesta" odpovedala predsednica Socialnih demokratov Tanja Fajon. Kot je sporočila, je prepoved udeležbe borčevskih praporščakov tik pred proslavo "nesramno zanikanje temeljev, ki jih ima slovenska država v zmagoslavnem partizanskem uporu".

Proslava brez borčevskih praporščakov

Na proslavi so sodelovali tudi Garda Slovenske vojske, nosilci bojnih zastav in praporščaki policije ter osamosvojitvenih, veteranskih in domoljubnih organizacij. Na uradni državni proslavi pa ni bilo borčevskih praporščakov. V Zvezi združenj borcev za vrednote NOB-ja Slovenije vabila za udeležbo praporščakov namreč niso prejeli. Gre za prakso, ki se je uveljavila že na preteklih državnih proslavah, so pojasnili v uradu za komuniciranjem (Ukom). "Praznujemo 30-letnico države Slovenije, zato je pomembno, da se ob tej priložnosti spominjamo najbolj svetlih trenutkov slovenske zgodovine, ko smo se kot narod povezali in skupaj zmogli to, na kar smo še danes lahko v resnici ponosni," so navedli.

Trg republike je bil v času proslave zaradi varnostnih razlogov ograjen, ob vstopu na prizorišče pa so morali udeleženci predložiti potrdilo o prebolelosti ali cepljenju proti covidu-19 ali negativnem izvidu testa na novi koronavirus. Zaradi varnosti so bile do 24. ure zaprte nekatere ulice v bližini DZ-ja: Valvasorjeva, Šubičeva, Beethovnova in Tomšičeva ulica ter Erjavčeva cesta.

Kdo so bili nastopajoči?

V kulturno-umetniškem delu slovesnosti so nastopili tenorist Aljaž Vesel, Mešani pevski zbor Crescendo z zborovodjo Žigo Kertom, Big Band RTV Slovenija, Simfonični orkester RTV Slovenija, Policijski orkester, Orkester Slovenske vojske, Slovenski oktet, SNG Opera in balet Ljubljana s koreografijo Renata Zanella, plesalci Plesnega kluba Mojca s koreografijo Mojce Horvat, folklorna skupina Tine Rožanc, Marcos in Bernarda Fink Inzko, Vladimir Mlinarič, Ženski tercet M.J.A.V., Darja Gajšek, Ernestina Jošt, Tilen Lotrič in Gregor Ravnik. Na slovesnosti je bila kot uvod v predsedovanje Slovenije Svetu EU-ja premierno predvajana filmska upodobitev Zdravljice v režiji Mitje Okorna. Scenarist proslave je bil Igor Pirkovič, odrski režiser pa Roman Končar.

Slovenija 30

Zorčič: Čas je že, da državo začenjamo razumeti kot narodno srebrnino in ne kot plen

Predtem so se poslanci in poslanke zbrali na slavnostni seji državnega zbora. Ob tej priložnosti jih je nagovoril predsednik DZ-ja Igor Zorčič, seje pa so se udeležili tudi predsednik republike Borut Pahor, predsednik vlade Janez Janša in predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.

Predsednik državnega zbora Igor Zorčič je dejal, da moramo državo graditi kot prostor strpnosti in kulture dialoga. Foto: BoBo
Predsednik državnega zbora Igor Zorčič je dejal, da moramo državo graditi kot prostor strpnosti in kulture dialoga. Foto: BoBo

"Država ni samo ponos, temveč je predvsem zaveza in odgovornost. Odgovornost za demokratičen razvoj, za ugled Slovenije v evropski in svetovni skupnosti, za vsestranski napredek in blaginjo. Zato jo moramo graditi kot prostor strpnosti, kot prostor kulture dialoga, kjer se nihče ne bo z zmerjanjem dvigoval nad drugega, kjer drugače misleči ne bo sovražnik. In ne nazadnje, čas je že, da državo začenjamo razumeti kot narodno srebrnino, ki prehaja iz roda v rod, in ne kot plen," je v nagovoru zbranim dejal predsednik parlamenta Zorčič.

Poleg tega sodobni izzivi od nas zahtevajo skupni premislek, rešitve in dejanja. Dostop do primernega zdravstvenega varstva, enakovredne izobraževalne in zaposlitvene možnosti, stanovanjska politika, varstvo okolja, so po Zorčičevi oceni vprašanja, ki zahtevajo sodelovanje in se ne bodo rešila sama od sebe. "Predvsem pa so to vprašanja, ki jih ne bodo rešili kakšni partikularni interesi ali egoizmi," je poudaril.

Prepričan je, da moramo brez izgovorov, ki bi kot senca preteklosti spodkopavali naše osamosvojitvene cilje, stremeti k državi, v kateri ni nihče spregledan, v kateri je zagotovljeno neodvisno sodstvo in varstvo temeljnih človekovih pravic in v kateri je zagotovljeno svobodno delovanje medijev. Predsednik DZ-ja se je dotaknil tudi mednarodnih razmer. Ključni poosamosvojitveni dosežki so nas, kot je spomnil, pripeljali v evropsko skupnost, v kateri se Slovenija že 17 let razvija kot enakopravna partnerica v družbi evropskih narodov. Predsedovanje Svetu EU-ja je po oceni Zorčiča nedvomno priložnost, da pokažemo in dokažemo svojo pripadnost ideji in vrednotam EU-ja, pa tudi priložnost, da njeno delovanje izboljšamo.

Slavnostna seja Državnega zbora ob dnevu državnosti, prenos

Kovšca: Časi niso nič manj zahtevni in turbulentni kot pred 30 leti

Še pred večerno slovesnostjo je popoldne potekala slavnostna seja državnega sveta. Predsednik državnega sveta Alojz Kovšca je ob tem dejal, da časi niso nič manj zahtevni in turbulentni. Seje sta se udeležila tudi predsednik republike Pahor in predsednik državnega zbora Zorčič.

Kovšca je vprašal, ali bo Slovenija sposobna po 30 letih narediti nov razvojni obrat, nov politični preskok in novo, pretanjeno družbeno transcendenco, ki jo narekuje ta trenutek. Številne odprte dileme po njegovem mnenju zahtevajo izjemen politični premislek. V tem hipu po njegovi oceni ni zmagovalca, ampak so le poraženi tekmeci, ki se glasno prepirajo za svoj kos pogače, medtem ko jim za Slovenijo in njen ugled v svetu ni mar. Pozval je, da 30. jubilej naše države izkoristimo kot novo priložnost, da si povrnemo "zabarantano zaupanje v prihodnost s spravo razdeljene preteklosti".

Sorodna novica 30 let od razglasitve samostojnosti: skupni projekt, ki je prinesel mnogo sprememb

"Človeško priznajmo in končno začnimo odpravljati napake, ki smo jih povsem življenjsko storili na tej zrelostni poti samostojnosti," je povabil. "Bodimo ponosni na doseženo, smeli v idejah, podjetni in ustvarjalni, kot smo enkrat že bili," je predlagal. Državni svet po njegovih besedah simbolizira pluralnost, demokratičnost in v najzahtevnejših trenutkih odločanja izžareva moč argumentov, a tudi kompromisov, zato je nepogrešljiv branik demokracije in zagovornik interesov ljudstva.

Funkcija državnega svetnika zahteva politično držo z odliko, bontonom in modrostjo, je spomnil. Državni svetnice in svetniki jo po njegovih ugotovitvah tudi imajo. Čeprav so na zunaj pogosto na nasprotnih bregovih, so notranje enotnejši in preudarnejši od poslank in poslancev. To je po njegovem mnenju dokaz več, da se tudi politiki lahko učijo od kolegov brez fige v žepu.

Še pred slavnostno sejo državnega sveta so v preddverju dvorane na Šubičevi v Ljubljani odprli razstavo fotografij Srdjana Živulovića V objektivu – 30 let Republike Slovenije, odprtja pa se je udeležil tudi predsednik Pahor.

Praznična oddaja Slovenija 30 - spomini RTV-jevcev
Kaj nas je najbolj povezalo?