Volišče – volilni listič na dan plebiscita, Ljubljana, 23. 12. 1990. Foto: Nace Bizilj/hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije
Volišče – volilni listič na dan plebiscita, Ljubljana, 23. 12. 1990. Foto: Nace Bizilj/hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije

Plebiscitni dan pred 30 leti je nastopil manj kot tri tedne po formalni odločitvi, da bodo o poti v neodvisnost in samostojnost odločali volivci. 6. decembra je skupščina sprejela zakon o plebiscitu, vse parlamentarne politične stranke pa so se v sporazumu obvezale, da bodo delovale usklajeno, saj se zavedajo zgodovinskega pomena tega dejanja.

Spomin na 30. obletnico plebiscita na Televiziji Slovenija:

- Ob 17.30 na TV SLO 1: Plebiscit s Televizijo Slovenja, 1. del
- Ob 20 na TV SLO 1: Proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti
-
Ob 21.h na TV SLO 1: Plebiscit s Televizijo Slovenija, 2. del

TV DNEVNIK: Vse stranke uspešno sodelujejo pred plebiscitom (15.12.1990)

Odvila se je intenzivna kampanja. "Štiri milijone pridnih rok" in "Slovenija, moja država" je prebivalce Slovenije nagovarjalo s plakatov, politiki pa so na najrazličnejših krajih ljudem pojasnjevali, kakšni so načrti za osamosvojitev, zakaj je ta nujna in kaj lahko pričakujejo v prihodnosti.

V podporo plebiscitu so se pojavljali celostranski oglasi v časopisih. Delo, 21. 12. 1990. Foto: dLib
V podporo plebiscitu so se pojavljali celostranski oglasi v časopisih. Delo, 21. 12. 1990. Foto: dLib

TV DNEVNIK: Dan pred plebiscitnim molkom (21. 12. 1990)

Vida Petrovčič je bila tedaj novinarka TV Ljubljana oziroma od aprila 1990 TV Slovenija in je celotno dogajanje spremljala od blizu. "Ljudje so spraševali tako kot danes. Saj veste, bila je gospodarska kriza, takratni dinar smo pod Antejem Markovićem vezali na nemško marko, ljudje so takrat in tudi pozneje zastavljali veliko vprašanj o tem, kako ravnati z denarjem, s privatizacijskimi vavčerji, z vrednostnimi papirji … Pa tudi sicer je ljudi zanimalo in so se radi pogovarjali o plebiscitu in o osamosvojitvi," se spominja.

Miha Lampreht je dogajanje opazoval z mednarodne perspektive. Bil je dopisnik iz Moskve za TV Slovenija in časopis Delo. "Morda bi kdo pričakoval, da bo uradna Moskva naklonila več simpatij našim osamosvojitvenim težnjam, ker je Mihail Gorbačov kot državni in partijski voditelj marca leta 1988 obiskal Jugoslavijo, tudi Ljubljano in Brdo pri Kranju, kjer je imel pogovore s slovenskim državnim in partijskim vodstvom ter Slovenijo označil kot 'izložbeno okno socializma'. Pa vendar uradna sovjetska politika je do slovenskih osamosvojitvenih težnjah ostala rigidna. Označevali so nas kot 'separatiste', in to z negativno pojmovno konotacijo."

TV DNEVNIK: Kakšne so gospodarske možnosti samostojne Slovenije? (17.12.1990)
Med ljudmi je vladalo veliko soglasje, da tako ne gre več naprej

Množično na volišča

In kljub vsemu je prišel težko pričakovani datum: 23. december. Predlog Demosove koalicije je bil, da se plebiscit izvede čim prej in da se ne čaka na nadaljnji razvoj dogodkov v Jugoslaviji. Zahteva opozicijskih strank pa, da bo plebiscit uspešen, če bo ZA glasovala večina vseh volilnih upravičencev. Vprašanje se je glasilo 'Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?'. Pravico do glasovanja so imeli vsi, ki so imeli splošno volilno pravico in stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.

Volivci so se na tisto nedelo že zjutraj množično odpravili na volišča. Posamezne volilne komisije so se organizirale in glasovnice odnesle domov bolnim ali starostno obnemoglim, na posameznih manjših voliščih pa so že dopoldne zapečatili volilno skrinjico, saj so glasovali vsi volilni upravičenci v njihovem imeniku. Ker je bil to čas začetka božično-novoletnih praznikov, je kar nekaj volivcev izkoristilo možnost predčasnega glasovanja v dnevih pred 23. decembrom, mnogo zdomcev pa se je vrnilo domov le za to, da so oddali svoj glas. Na plebiscitu namreč niso mogli glasovati po pošti, zato so volilne komisije pozivale sorodnike ali prijatelje tistih, ki se na primer zaradi služenja vojaškega roka na plebiscitni dan ne morejo zglasiti na domačem volišču, da jih 'odjavijo' in da se njihov manko glasu ne bo štel v kvorum.

TV DNEVNIK: Predčasno je glasovalo okoli 50.000 volivcev (22. 1. 1990)

Še več posnetkov dogajanja decembra 1990 lahko najdete na naši podstrani 30 let - iz arhiva.

"Veselje se lahko začne"

Na koncu se je pokazalo, da so volivci prepoznali pomembnost tega, da se plebiscita udeležijo. Svoj glas je oddalo kar 93,2 odstotka volilnih upravičencev, za samostojno državo pa se je izreklo 88,5 odstotka vseh ljudi z volilno pravico v Sloveniji.

Da je plebiscit uspel, je javnosti in zbranim politikom v Cankarjevem domu v Ljubljani v televizijskem prenosu sporočila novinarka takratne TV Ljubljana Tanja Starič: "Državljanom že lahko povem, da je plebiscit uspel. Veselje se lahko začne."

Prvi odzivi politikov in drugih vidnih posameznikov

Milan Kučan, predsednik predsedstva Republike Slovenije: Današnja odločitev je odraz dejanske zrelosti in demokratičnosti slovenskega naroda. Zorela je dolgo časa, je izraz zgodovinskih stalnic in opredelitev slovenskega naroda glede svojega obstoja in svoje prihodnosti. Prepričljivost udeležbe in pozitivnega opredeljevanja so plebiscitu dale ne le demokratičnost, temveč tudi prepričljivost, avtoriteto in kredibilnost, ki jo bomo potrebovali, da bi lahko kot samostojen narod na podlagi naših določenih in ugotovljenih interesov stopali v demokratične povezave z drugimi narodi v Jugoslaviji ter v Evropi in svetu. Foto: Tone Stojko, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije
Milan Kučan, predsednik predsedstva Republike Slovenije: Današnja odločitev je odraz dejanske zrelosti in demokratičnosti slovenskega naroda. Zorela je dolgo časa, je izraz zgodovinskih stalnic in opredelitev slovenskega naroda glede svojega obstoja in svoje prihodnosti. Prepričljivost udeležbe in pozitivnega opredeljevanja so plebiscitu dale ne le demokratičnost, temveč tudi prepričljivost, avtoriteto in kredibilnost, ki jo bomo potrebovali, da bi lahko kot samostojen narod na podlagi naših določenih in ugotovljenih interesov stopali v demokratične povezave z drugimi narodi v Jugoslaviji ter v Evropi in svetu. Foto: Tone Stojko, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije
Janez Drnovšek, slovenski predstavnik v predsedstvu Jugoslavije: Gre za zelo pomembno demokratično dejanje in s tem se vzpostavljajo razmere za novo fazo v razvoju Slovenije kot države in v razpletu jugoslovanske krize. Foto: Tone Stojko, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije
Janez Drnovšek, slovenski predstavnik v predsedstvu Jugoslavije: Gre za zelo pomembno demokratično dejanje in s tem se vzpostavljajo razmere za novo fazo v razvoju Slovenije kot države in v razpletu jugoslovanske krize. Foto: Tone Stojko, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije
Lojze Peterle, predsednik vlade RS: Po takšnem rezultatu prihaja do nove odgovornosti za slovensko oblast. Tak rezultat nas obvezuje in to zaupanje smo odločeni upravičiti. Kar se je zgodilo danes, se je moralo zgoditi in zgodilo se je zato, da se bo zgodilo še kaj. O tem so sanjali rodovi pred nami. Čaka nas nelahka pot, a se z veseljem odločamo zanjo. Foto: Tone Stojko, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije
Lojze Peterle, predsednik vlade RS: Po takšnem rezultatu prihaja do nove odgovornosti za slovensko oblast. Tak rezultat nas obvezuje in to zaupanje smo odločeni upravičiti. Kar se je zgodilo danes, se je moralo zgoditi in zgodilo se je zato, da se bo zgodilo še kaj. O tem so sanjali rodovi pred nami. Čaka nas nelahka pot, a se z veseljem odločamo zanjo. Foto: Tone Stojko, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije
Ljubljanski nadškof in metropolit Alojzij Šuštar na volišču: Res sem težko dočakal današnji dan in hkrati sem ga dočakal z veseljem in velikim upanjem. Na prihodnost gledam optimistično. Trda bo, huda bo, a tam, kjer so težave, te pridejo za to, da jih premagujemo in s svojim delom, z zaupanjem v drug drugega ter v Božjo pomoč, dosežemo, kar mislimo, da je prav. Da bi se tudi sami uveljavili kot Slovenci, kot narod in dobili svoje mesto v mednarodni skupnosti. Božič bo imel letos za slovenski narod še poseben pomen, saj pomeni nov začetek. Foto: Nace Bizilj/hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije
Ljubljanski nadškof in metropolit Alojzij Šuštar na volišču: Res sem težko dočakal današnji dan in hkrati sem ga dočakal z veseljem in velikim upanjem. Na prihodnost gledam optimistično. Trda bo, huda bo, a tam, kjer so težave, te pridejo za to, da jih premagujemo in s svojim delom, z zaupanjem v drug drugega ter v Božjo pomoč, dosežemo, kar mislimo, da je prav. Da bi se tudi sami uveljavili kot Slovenci, kot narod in dobili svoje mesto v mednarodni skupnosti. Božič bo imel letos za slovenski narod še poseben pomen, saj pomeni nov začetek. Foto: Nace Bizilj/hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije

Posledice te odločitve so bistveno večje, kot jih mora kdor koli razumeti. Slovenci smo se odločili za pot, ki predstavlja naše razumevanje nove Evrope, Evrope kot skupnosti velikih in malih narodov. Slovenci smo z današnjim dejanjem iz ljudstva postali nacija.

France Bučar, predsednik skupščine RS

Napravili smo odločen simbolični korak k samostojnosti Slovenije. Že dolgo časa je jasno, da je slovensko prebivalstvo z veliko večino za to, a je bilo to treba še direktno pokazati vsem v Jugoslaviji in ostalim v svetu. Plebiscit, osamosvojitev slovenske države nima neposredne zveze z gospodarsko krizo, v kateri smo. To, da so pred nami težki gospodarski problemi, morda tudi znižanje življenjskega standarda, večja nezaposlenost itd je povsem neodvisno od osamosvojitve. Celo v osamosvojitev smo šli tudi za to, da se takšne stvari ne bi več ponovile, da bi gospodarsko krizo čim hitreje premagali. Jugoslavija je mrtva, z njo nimamo več kaj početi. Smo pa narodi, ki smo v njej živeli, interesno povezani in to je treba vzdrževati, a le na podlagi enakopravnih medsebojnih odnosov.

Jože Pučnik, predsednik Demosa

Čaka nas realizacija tega, kar je danes tako enotno izpričano. Želim si, da bi uveljavljali tudi notranjo demokracijo, gospodarsko uspešnost, socialno varnost ter da bi postali odprta država.

Ciril Ribičič, predsednik tedanje največje opozicijske stranke Stranke demokratične prenove
TV DNEVNIK: Dan plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije (23. 12. 1990)

O plebiscitu sta misli strnila tudi zgodovinarja in profesorja z Filozofske fakultete v Ljubljani Bojan Balkovec in Božo Repe. Pogovor v sklopu projekta Slovenska zgodovina.

Tudi na ulicah se je razvilo spontano veselje, ljudje so se začeli družiti, odmevala je pesem. "Zavedali smo se, da nikoli več ne bo tako, kot je bilo, in vsi smo si tega želeli," se spominja Vida Petrovčič.

Ljudsko slavje na trgih v središču Ljubljane je trajalo pozno v noč, Mestni trg, Ljubljana, 23. 12. 1990. Foto: Tone Stojko, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije
Ljudsko slavje na trgih v središču Ljubljane je trajalo pozno v noč, Mestni trg, Ljubljana, 23. 12. 1990. Foto: Tone Stojko, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije
Pred plebiscitarno odločitvijo za samostojnost tedni priprav, tudi za primer vojaške zasedbe

Takratni urednik informativnega programa na TV Ljubljana Uroš Lipušček je pred leti za MMC pojasnil, kako se je morala tudi televizija odzvati in prilagoditi svoje delo, da je lahko v polnosti pokazala vzneseno vzdušje.

"Odziv na terenu je bil enkraten, ljudje so bili navdušeni, Slovenci smo bili takrat enkrat za spremembo res enotni. V uredništvu smo nameravali po razglasitvi referenduma v studiu organizirati oddajo z vodilnimi politiki. Po razglasitvi rezultatov referenduma sem bil v tiskovnem središču Cankarjevem domu. Ko sem videl, kakšno enkratno vzdušje je tam, sem se v nekaj minutah odločil, da bomo imeli oddajo o rezultatih referenduma kar v Cankarjevem domu namesto v studiu. Vodila sta jo Lidija Hren in Tadej Labernik. Tako smo enkratno vzdušje, ki je takrat vladalo, ohranili za zgodovino."

Tako so s kamero ujeli tudi prvi odziv članice Demosa Spomenke Hribar: "Srečna sem. Popolnoma srečna. Jutri pa bomo začeli normalno delati, in to z nekim zaupanjem in samospoštovanjem, saj je to osnova vsega. Če samega sebe ne spoštuješ, te drugi tudi ne bodo. Stvari se odvijajo z radostjo, in to je glavno."

Plebiscitno dogajanje je TV Slovenija podrobno spremljala

Čakanje na izide plebiscita so lahko gledalci TV Slovenija spremljali v oddaji Slovenija - moja država. V večurni oddaji so dopisniki po Sloveniji prikazali utrip plebiscitnega dne, tudi iz obmejnih krajev, spremljali so volilne komisije, ki so glasovnice odnese domov bolnim ali starostno obnemoglim, posneli so veliko izjav, spontanega veselja in praznovanja.

Plebiscitna oddaja leta 1990: Slovenija moja država, 1. del
Plebiscitna oddaja leta 1990: Slovenija moja država, 2. del