Grem volit! evropske poslance: Ali poznate primere črpanja evropskih sredstev?

In če nekatere ocenjujejo kot pozitivne, pa hkrati tudi menijo, da so včasih izbire projektov, ki kandidirajo za evropska sredstva, neposrečene in da bi bilo bolje dati prednost kakšnim drugim, po njihovem mnenju nujnejšim projektom.

Čistilne naprave v Celju ne bi bilo, če ne bi občina kandidirala za izrabo teh sredstev, prav tako so bile s temi sredstvi obnovljene nekatere stare stavbe, črpanje sredstev v svojem mestu in občini opisuje Pina.

Stalno vprašanje - kaj potrebujemo bolj

Tudi Jakob meni, da Slovenija evropska sredstva dobro izkorišča, a hkrati dodaja, da ponekod "prevečkrat pride do nekaterih nepotrebnih oziroma nenujnih projektov, ki se zgodijo samo zato, da se ta evropska sredstva črpajo, in se na račun tega ne porabijo za bolj nujne projekte."

Jakob, ki prihaja iz Nove Gorice, pravi, da je njegova občina počrpala precej evropskega denarja in da so tudi občani imeli možnost glasovanja, za katere projekte bi se denar porabil. Za Jakoba so nekateri projekti (igrišča, prostori za druženje) smiselni, drugi pa nekoliko manj.

"Študiram kemijo in vem, da je bila naša fakulteta večinoma zgrajena samo iz evropskih sredstev. Tako da vidim pomen tega financiranja," pravi Ervin. Glede načina in hitrosti črpanja evropskih sredstev meni, da je Slovenija dolgoročno uspešna, saj "na koncu vseeno počrpamo ta sredstva". Jih pa, kot pravi Ervin, Slovenija na začetku črpa zelo počasi, potem pa lovi zadnje roke. "In potem samo da počrpamo ta sredstva, nekaj naredimo, čeprav bi se jih mogoče dalo bolj smiselno izkoristiti," je kritičen Ervin.

Uspešni na lokalni, manj na državni ravni?

Prav vsak pozna kak projekt, ki ga brez izkoriščanja evropskih sredstev verjetno ne bi bilo. Več v videu. Foto: MMC RTV SLO

Ula omeni širši okvir tematike, saj se, kot pravi, manjši, lokalni projekti, kot je gradnja infrastrukture, res ustrezno izvedejo, Slovenija pa ne izkorišča možnosti za večje projekte. "Tako je bila Evropska unija zelo, zelo pripravljena financirati v razvoj pridobivanja vetrne energije, ki je, kar je pomembno, obnovljiv vir. Tega mi nismo izkoristili, kar je pač škoda," pravi Ula.

Tudi Tadeju se zdi, da je splošna ocena uporabe evropskih sredstev za Slovenijo dobra. "Dejstvo pa je, da je to zelo odvisno od posamezne občine, saj so nekatere zelo uspešne pri črpanju evropskih sredstev, za druge pa kot da to ne obstaja. Tukaj mislim, da bi vsaka občina morala imeti vsaj nekaj ljudi, ki se spoznajo na te procese, da bi počrpali več teh sredstev," pravi Tadej, ki pa v svoji občini vidi veliko "evropskih projektov". "Obnovili so nam trg, imamo kanalizacijo, ki je prej ni bilo … Vse to je delno financirano iz evropskih sredstev," pravi Tadej.

"Glede črpanja sredstev iz Evropske unije bi sama izrazila zelo veliko hvaležnost, da je Evropska unija pripravljena subvencionirati in pomagati pri mnogih projektih, pri katerih sem tudi sama sodelovala," pa pove Ema Odra.

"Jaz osebno se lahko pohvalim, da prihajam iz občine, ki je druga najuspešnejša občina v Sloveniji pri črpanju evropskih sredstev. Svojo občino lahko pohvalim, medtem ko države ne morem," pa je kritičen Danijel, ki je prepričan, da veliko sredstev neupravičeno ostane nepočrpanih.


Mladi iz projekta Grem volit! evropske poslance so: Grega Bajc, Jakob Batič, Pina Grabar, Danijel Kovačič Grmek, Tadej Kobal, Ema Odra Raščan, Ula Nikolaja Ratajec, in Ervin Remš.