Grem volit! evropske poslance: Kako varni so podatki, ki jih delite na spletu?

Evropska uredba o varstvu podatkov (GDPR) je sicer dobrodošla, a ne rešuje težav, saj kot pravi Pina, "ne more me neko družbeno omrežje ščititi, če sama v prvi fazi ne zaščitim sebe". Pina dodaja, da mladi pogosto ne pomislijo na posledice svojih objav, da bodo te ostale na spletu za vedno, ne da bi vedeli, kdo jih bo bral ali uporabil. GDPR je po njenem mnenju dober korak k varnosti na spletu, tudi informacije so po njenem mnenju delno zaščitene, vendar pa, kot pravi, "smo mi tisti, ki obkljukamo: strinjam se, a velikokrat niti ne vemo s čim se strinjamo".

Ula kot pozitivne izpostavlja spremembe, ki so začele veljati z omenjeno uredbo, saj kot pravi, "spletne strani zdaj več sprašujejo o tem, katere informacije boš delil," kar sicer pomeni, da je treba prebrati več strani in "poklikati" tisto, s čimer se strinjamo, kar pa sama ocenjuje kot dobro.

Vsak odloča o sebi

Danijel pa meni, da informacije, ki jih samo objavljamo na družbenih omrežjih, niso in niti nikoli ne bodo zaščitene, prav tako ne verjame v 100-odstotno delovanje filtrov in drugih orodij za zaščito informacij. "Vsak mora sam premisliti, kaj objavlja, in se zavedati, da bo to ostalo za njim, da bodo njegove objave lahko videli tudi njegovi delodajalci in drugi ljudje," pravi Danijel in dodaja, da je varnost na medmrežju zelo pomembna, ker imajo nepremišljene objave lahko hude posledice. "Tam (na spletu op. a.) lahko sramotimo sami sebe, osramotimo družino … osramotimo lahko tudi lastno državo. Tam se v bistvu vse vidi. Svoj profil si ustvariš na internetu," je dejal.

Smo na spletu varni? Kam gredo podatki, ki jih delimo? Foto: MMC RTV SLO

Ne vemo, kaj se dogaja z našimi informacijami

"Ne zavedamo se točno, kaj objavljanje osebnih informacij na spletu pomeni ‒
kaj se s temi slikami, stavki, povedmi sploh dogaja, kdo jih bere, kje se jih hrani in kako dolgo bodo ostali na spletu," opozarja Ema Odra, ki je prepričana, da smo se nevarnosti, ki jih prinašajo včasih nepremišljena dejanja na spletu, šele začeli zavedati in se o njih učiti.

Grega prav zaradi povečanja varnosti na spletu podpira delovanje Evropske unije za zaščito uporabnika. "Mislim, da se ne zavedamo, kaj se dogaja s temi podatki, ki jih dajemo na splet. Dejansko ne vemo, kje se hranijo podatki, kdo te podatke lahko obdeluje, in mislim, da bi Evropska unija ali pa tudi nacionalne vlade morale delovati v smeri ne le zaščite naših podatkov na spletu, temveč tudi v smeri izobraževanja uporabnika, tako da se bo zavedal, kaj pomeni takšna izpostavitev na spletu."

Tudi Jakob poudarja, da uporabniki niti sami ne vedo, katere informacije so zaščitene in katere ne, in poudarja, da imajo družbena omrežja prevelik dostop do zasebnosti uporabnika. Prepričan je, da mlade to ne skrbi dovolj, čeprav se nevarnosti zavedajo.

Gre za svetovno problematiko

Ervin izpostavlja, da je problematika varstva podatkov težava, ki je večja od Evropske unije in bi se bilo treba z njo ukvarjati na svetovni ravni. "Menim, da se je Evropska unija glede te problematike dovolj izkazala. Evropska komisija vseeno precej nadzoruje in je že kaznovala velike korporacije, kot so Facebook in Google in Amazon, kadar je prišlo do kršitev," je dejal.

Pred lastnim ravnanjem te ne more zaščititi nobena zakonodaja

Tudi Tadej opozarja, da veliko podjetij in korporacije niti nima sedeža v Evropski uniji in v Evropi, zato se je treba zavedati, da bo v številnih primerih vsaka informacija, ki jo delimo, v trenutku zapustila evropski prostor. Čeprav neka zaščita obstaja, moramo predvsem zaščititi sami sebe, saj nas v številnih primerih, ko sami prostovoljno delimo osebne informacije na spletu, ne more zaščititi nobena zakonodaja. "Mi smo tisti, ki določamo, kaj bomo dali na Facebook, kaj bomo objavljali na Twitterju in drugje, in mi se moramo zavedati, da bo tisto, kar bomo delili, za vedno nekje objavljeno," pravi Tadej.

Za Tadeja tako zakonske omejitve, ki jih sprejema skupna evropska politika, niso dovolj, ampak tako kot drugi mladi priznava, da je ozaveščanje uporabnikov o tem, kaj je pametno objavljati in česa ne, veliko uspešnejši varovalni ukrep.


Mladi iz projekta Grem volit! evropske poslance so Grega Bajc, Jakob Batič, Pina Grabar, Danijel Kovačič Grmek, Tadej Kobal, Ema Odra Raščan, Ula Nikolaja Ratajec, in Ervin Rems.