Drugi krog lokalnih volitev v večini občin ni prinesel večjih presenečenj, razen v Novi Gorici in še posebej v Celju. Spet je po številu županov največ nestrankarskih kandidatov, med strankarskimi pa na vrhu ostaja SLS. Povečalo se je število županj in mestnih svetnic. O vsem tem in še več v pogovoru s politologinjo, strokovnjakinjo za lokalno samoupravo, Simono Kukovič, ki predava na FUDŠ-u in FDV-ju.

Nestrankarski kandidati, ki niso ravno nestrankarski

Simona Kukovič je poudarila, da se lokalna politika temeljno razlikuje od države v tem smislu, da ideologija, strankarstvo in državna politika pri tem ne igrajo bistvene vloge. To se je izrazilo v "absolutni premoči" in zmagi "vsaj formalno" nestrankarskih kandidatov, ki so zasedli kar 138 oziroma 65,1 odstotka županskih mest. "Tukaj moram na glas povedati, da smo na letošnjih lokalnih volitvah opazili trend, da se je kar nekaj kandidatov, ki so se formalno prikazovali kot nestrankarski, potem izkazalo drugače, zdaj jim stranke na veliko čestitajo. Tukaj je vsaj pri nekaterih šlo za povsem volilno strategijo, da so se prikazovali kot nestrankarski," je dejala.

Nestrankarstvo ni nekaj novega, močno je bilo tudi v preteklosti. Razlika je v tem, da so bili kandidati nekoč, na primer na preteklih lokalnih volitvah, vsaj malo bolj pazljivi, zdaj pa se to ne skriva več, pravi politologinja. Kandidati, ki so se prikazovali kot nestrankarski, so še pred izvolitvijo kandidatur sestavili koalicijo kot lokalno listo plus etablirano stranko in zdaj, po drugem krogu, "pokazali prave barve" in prejemali čestitke strank. "Kar je malo nenavadno glede na to, da so nestrankarski. Mislim, da je prav, da na to opozorimo." To so počeli tako na levi kot na desni.

Simona Kukovič: Ostra kampanja v Celju

Kakšen primer? Najdemo ga že v največjem presenečenju tokratnih volitev, Mestni občini Celje. Tam je močno zmagal Matija Kovač, kandidat s podporo skupine volivcev, ki je po 24 letih ob županski stolček spravil Bojana Šrota, kandidata Celjske županove liste Slovenije. Kovač je nestrankarski kandidat, ki je bil v preteklem obdobju svetnik Levice, in ko je bila razglašena zmaga, je od Levice nemudoma prejel čestitke in tudi sam se je zahvalil tej stranki, je poudarila Simona Kukovič, ki sicer nad spremembo v Celju ni preveč presenečena. Na to se je namigovalo že v volilni kampanji, ki je bila po njenem mnenju v Celju najostrejša, najbolj osebna. Težko ocenjuje, kaj je v Celju prevesilo tehtnico na stran Kovača. Morda to, da so volivci začutili priložnost, da se dolgoletno vodstvo občine zamenja.

Sorodna novica V Celju zmaga Matije Kovača. 24-letno obdobje Bojana Šrota končano.

Navedla je še primer z desnega političnega pola: zmagovalcu v Brežicah, Ivanu Molanu, ki je kandidiral s podporo skupine volivcev, je čestital predsednik SDS-a Janez Janša.

Povezava Nove Gorice z državno oblastjo

Drugo presenečenje je menjava v Mestni občini Nova Gorica, v kateri je kandidat Gibanja Svoboda Samo Turel premagal dozdajšnjega župana Klemna Miklaviča, kandidata s podporo skupine volivcev. Presenečenje je tudi to, da je zmagal strankarski kandidat proti nestrankarskemu, in to kandidat Gibanja Svoboda, parlamentarne stranke, ki je na tokratnih lokalnih volitvah dobila samo dva župana. "Ta primer je precej zanimiv, ker je v Novi Gorici zmagal kandidat, ki ga je podprla največja koalicijska stranka, ki vodi vlado," je poudarila Simona Kukovič.

Sorodna novica V Novi Gorici zmaga Sama Turela: Občino bomo premaknili z mrtve točke

Ob tem pa se je pojavilo vprašanje nevtralnega oziroma enakopravnega odnosa vlade do vseh občin. Turel je namreč poudarjal naklonjenost predsednika vlade Novi Gorici, obeta si "veliko pomoči iz centrale", njegova stranka pa je ob robu volilne kampanje objavila slednje: "ZA občine, kjer bo doma solidarnost. ZA občine, ki jih bo podpirala vlada. ZA Svobodo. Prihodnost se začne v vašem kraju." To je za politologinjo sporno. "Ta tvit sem videla in sem tudi pri nekaterih novinarjih opozorila nanj, a mislim, da ni bilo nikjer objavljeno. Upam, da je šlo zgolj za malo nerodno izražanje. Vsaj želim si, da bi bilo tako. Ker pač enostavno ne more favorizirati samo določenih občin, samo tistih, v katerih so zmagali bodisi kandidati določene koalicijske stranke bodisi tisti kandidati, ki so jih zdaj, v drugem krogu, nekako neformalno, na tiho, če že ne javno, podprli," je poudarila.

GS in Levica šibko, SD močno

Gibanje Svoboda je dobilo samo dva župana, je pa zato presenetljivo močno v občinskih in mestnih svetih, čeprav je bilo ustanovljeno šele januarja letos. Kukovičeva to pripisuje lokalnim mrežam, ki jih je Gibanje dobilo iz drugih strank. "Ne bom sicer rekla, da sta bila SAB in LMŠ izjemno močna na lokalni ravni, vendarle pa sta pripomogla, da so to sploh vzpostavili v tako kratkem času." Ne le GS, tudi druga koalicijska stranka, Levica, ne more biti zadovoljna s številom županov. "Rečemo lahko, da so koalicijske stranke z izjemo SD-ja potegnile kratko," je dejala sogovornica. Socialni demokrati pa imajo precej daljšo tradicijo, močno lokalno mrežo in so se tokrat med mestnimi občinami posebej dobro izkazali.

Desnica in SLS

Opazen je manko desnih oziroma desnosredinskih kandidatov v mestnih občinah, sploh z izpadom Bojana Šrota. Simona Kukovič to pripisuje delitvi na urbano in ruralno Slovenijo. Kaže, da so desnosredinske stranke bolj osredinjene na manjše, ruralne občine, medtem ko so levosredinske stranke bolj osredotočene na velike ter mestne občine, je poudarila. In dodala, da bi morda lahko župana Novega mesta Gregorja Macedonija (skupina volivcev) uvrstili na desno sredino.

Med političnimi strankami je prestol znova zavzela stranka SLS, ki je sicer iz parlamenta odsotna že celo desetletje. Tudi tokrat je dobila največ županov, če odštejemo nestrankarske. Razlog za to? Veliko število manjših, ruralnih občin, je odgovorila sogovornica. Tam je SLS še vedno močno prisoten, ima politični kapital, močna imena dolgoletnih županov, ki še vedno vlečejo in zmagujejo.

Visoka vnovična izvoljivost in več žensk

Pri preostalih mestnih občinah ni opazila večjih presenečenj, je pa zato postregla z nekaj statistike in razmislekom o tem, da bi morda moral županski položaj postati bolj privlačen.

V 51 občinah smo imeli enega kandidata, v 58 sta bila samo dva. To ni dobro z vidika demokratične izbire. "Morda se res lahko bojimo tega, da bo čez štiri leta kakšna občina brez kandidata, ki bi bil pripravljen prevzeti to precej vidno in odgovorno funkcijo." Ne le županskim, vsem političnim funkcijam bi morali vrniti dostojnost, saj imajo zdaj zelo negativno konotacijo in preprečujejo, da bi se pojavilo več dobrih kandidatov. Meni tudi, da bi bilo dobro razmisliti o podaljšanju mandata na več let, a v sklopu preudarnega, sistemskega razmisleka.

Sorodna novica Po izrazitem razvoju občin nastopila volilna apatija

Kaj pa statistika? Ko se župani enkrat usedejo na stolček, jih težko zamenjati. Indeks vnovične izvoljivosti je namreč kar 83,9 odstotka, je povedala Simona Kukovič. 28 prejšnjih županov je bitko izgubilo, 146 županov pa je bilo vnovič izvoljenih. Ta trend se je v primerjavi z letom 2018 povečal.

Imamo največje število županj do zdaj (28), kar je nekaj več kot 13 odstotkov. Kandidirale so v 84 občinah, kar pomeni, da je bila v vsaki tretji občini, v kateri je kandidirala ženska, bila izvoljena. Imamo tudi največ izvoljenih svetnic doslej.