Večina poslovanja na Japonskem še vedno poteka v gotovini, kreditne kartice radi odslovijo, avtomati so torej rešitev za tisto, kar ostane v denarnici.

Devet od desetih Japoncev živi v mestih. Ta so zgoščena, cene nepremičnin pa zaradi hudega pomanjkanja prostora primerno visoke. Tako vsak kvadratni meter v mestu prinese dobiček. Tudi tisti, za katerega bi bilo bolje, da ne bi.

In žlahtni izbor ponudbe na koščku ulice: jelenji ali medvedji golaž, polži v konzervi, plastični hrošči. Če verjamete ali ne, tudi pravega fotografa skoraj ne boste več našli v mestu. Samosprožilci to opravijo dovolj dobro.

Avtomatizirajo vse, kar se avtomatizirati da. Tudi natakarje, denimo. Že več kot pol stoletja imajo taksiji avtomatizirana vrata, ker se ne spodobi, da jih potnik zapre sam. Ob približno istem času kot avtomobilska vrata, v 60. letih, so avtomatizirali prva naročila v restavracijah. Da bi prav radi kramljali z natakarji, namreč ni v njihovi navadi.

Sicer je danes Tokio prestolnica soloobedovanja. Na Japonskem izjemno narašča število enočlanskih gospodinjstev, posamično obedovanje, ki je bilo sprva precejšen fenomen in stigmatizirano, pa popolnoma običajno. Le navdušenje nad hrano boste težko delili. Restavracije s prostorom za samo eno osebo so v času kosil polne.

Verjetno najbolj znani avtomati pa so nekje med prepovedanim in uradno spregledanim. Kockanje je na Japonskem prepovedano, teh avtomatov oblast ne dovoljuje, jih pa tolerira. Roko nad igralnimi avtomati pačinko drži mafija. Kamer niso prav veseli, ker je to eden redkih krajev, kjer družbeno zadržani Japonci kažejo čustva. Tudi tista nelepa.

To je glasna, navadno zakajena in hipnotična oblika kockanja. Turistu, ki ga v nadstropje s profesionalci niti ne spustijo, pa popolnoma nerazumljiva igra. Menda najbolj priljubljena prostočasna aktivnost med moško populacijo industriji pačinko prinese več kot 300 milijard ameriških dolarjev zaslužka – dvakrat več kot avtomobilska industrija, na katero so precej bolj ponosni.

Serija prispevkov Koničiva, ki jih lahko spremljate vsak dan ob 19.50 na 1. programu TV Slovenija v Olimpijskem dnevniku, je bila posneta leta 2019.