Pred finalom svetovnega pokala smučarjev skakalcev smo se z nekdanjim asom pogovarjali o obetavnem slovenskem podmladku, odličnem delu Gorana Janusa in o možnostih Robija Kranjca, da prvič zmaga v Planici.

Vas preseneča napredek mladih slovenskih skakalcev?
Toliko obetavnih, talentiranih mulcev je, da sem presenečen. Ne znam si predstavljati, kdaj se bo to končalo. Zelo zanimivo bo v roku leta ali dveh, ko se bodo sestavljale ekipe za olimpijske igre. Res je opaziti izjemen napredek in očitno so trenerji pogruntali, v čem je štos. Jaka Hvala, na primer, skače tako, kot morda pri 17 letih ni niti Gregor Schlierenzauer.

Po drugi strani pa nekateri starejši, ki so v B-reprezentanci, nikakor ne morejo stopiti iz povprečnosti. Rok Urbanc je bil pretekli konec tedna na celinskem pokalu 45. in 52. Tu nekaj ni v redu.
Ko sem v soboto gledal tekmo v Kuopiu, se je lepo videlo, kako nemočna je bila B-reprezentanca in kako so jih mladinci "nažgali". 15-letni Anže Lanišek je bil četrti, čeprav je komaj dobro začel tekmovati, medtem ko so oni končali pri repu. Starejši imajo v sebi način dela, ki ne daje rezultatov, mladi pa prinašajo svežo kri, svežo zgodbo.

A-reprezentanco je povsem preporodil Goran Janus. Kaj je delal drugače kot njegovi predhodniki?
Določene stvari je postavil na novo. Morda se sprememba od daleč niti ne opazi, jo pa čutijo tekmovalci. Vse se začne že aprila, maja, ko moraš vedeti, ali boš delal na eksplozivnosti ali na moči, kdaj bodo prosti dnevi ... Če samo malo spremeniš
'nastavitve', greš lahko v neki drugi svet. Pri Goranu sem hitro videl, da mu je vse jasno. Je odprt, ne komplicira in tekmovalce razume.

Ko ste bili direktor nordijskih disciplin in skakalcem ni šlo najbolje, ste zagovarjali spremembe. Vas ni nihče poslušal?
Vedno sem predlagal, da kadar ni uspehov, naredimo ločen sistem dela, da torej nekateri delajo po drugačnem programu in tako preizkusimo nekaj novega, vendar nisem imel podpore. Kot nekdanji športnik vem, kaj je treba narediti, kadar ne gre.

Uspehi so prišli kljub finančnim težavam smučarske zveze. Menite, da imajo naši skakalci dobre razmere za delo?
Po mojem mnenju so razmere solidne. Skačejo tekmovalci, ne denar. Pravi športniki, kot so Jakov Fak, Petra Majdič ali Robi Kranjec bi tudi v pol slabših razmerah uspeli. To, kar pišejo mediji, da potrebujemo več denarja, mi gre včasih že na živce. Prav nič ne bi bilo drugače, če bi ga imeli več. Že v času, ko sem bil jaz na SZS-ju, so bili proračuni visoki in so znašali 2,8 milijona evrov.

Ste edini Slovenec z zmago v Planici. Zakaj na domači letalnici ni bilo več slovenskih zmag?
Zmagati v Planici ni enostavno, čeprav množica gledalcev pomeni podporo in tudi skakalce zelo vznemirja misel na domačo zmago. Vsak da od sebe maksimum, medtem ko tujim skakalcem ob koncu sezone tekmovalnost že malce popusti. Tu so bolj stran od domačih medijev in si dovolijo, da niso povsem pri stvari.

Kaj pričakujete od Robija Kranjca?
Robi bo maksimalno motiviran. Skakal bo pred domačimi navijači, potrditi bo želel zlato iz Vikersunda. Letalnica mu ustreza, bo pa marsikaj odvisno tudi od razmer. Smo v mesecu marcu, veter se bo obračal in če ne bo imel pravega vzgornika, lahko z enim skokom izgubi veliko. Velika razlika je, ali skočiš 200 metrov ali 230.

Kaj pa veliki kristalni globus, je že oddan Andersu Bardalu?
Najverjetneje da. Gregor Schlierenzauer preveč niha in zadnji mesec ne sestavi več dobrih skokov. Nima forme, skoki so daleč od tega, kar zna. Ne vem, zakaj se je to zgodilo, pa ne le njemu, tudi Koflerju.

Se potem lahko z Avstrijci na sobotni tekmi borimo za ekipno zmago?
Tudi Jure Šinkovec in Jurij Tepeš sta imela nazadnje povprečna vikenda, res pa je, da je Planica zgodba zase. Vsekakor se bo Slovenija borila za stopničke.