V ospredju konference, ki jo vsakih pet let skliče deželni svet Furlanije - Julijske krajine, bo izvajanje določil zaščitnega zakona med drugim v mreži javnih ustanov kot tudi vidne dvojezičnosti. Predstavljene pa bodo tudi možnosti večjezičnega šolanja v Kanalski dolini.

Za ustanove, organizacije in društva slovenske narodne skupnosti je deželna konferenca o varstvu slovenske jezikovne manjšine v Italiji priložnost, da se izpostavijo odprta vprašanja in pomanjkljivosti izvajanja zaščitnega zakona. Deželni svetnik Igor Gabrovec: "Tematike so, nekatere so določene po zakonu; prva, da preveri uresničevanje zaščitnih norm, drugi sklop, ki je prav tako obvezen in predviden po zakonu, pa je preverjanje razvoja pobud rezijanščine in jezikovnih narečij v Videmski pokrajini."

Na konferenci bodo tako predstavljena strokovna poročila Slovenskega raziskovalnega inštituta iz Trsta o večjezičnem šolanju v Kanalski dolini, vidni dvojezičnosti, torej, kako se izvaja zaščitni zakon o krajevnih imenih in napisih, o delovanju Centralnega urada za slovenski jezik, pa tudi razpoložljivosti kadrov v javni upravi za izvajanje zaščitne zakonodaje, obenem pa bo predstavljen tudi koncept deželne jezikovne politike za slovenščino. Direktor Devan Jagodic: "Težav in pomanjkljivosti je kar nekaj, v prvi vrsti povezanih z zamudo samega izvajanja vseh teh določil, med drugim tudi o tem, da ta zakonodaja ne nalaga jasno definiranih obveznosti."

O poročilih bodo razpravljale delovne skupine, ki bodo ob zaključku konference prihodnji petek podale sklepe in predloge deželni upravi Furlanije - Julijske krajine.