Prvo srečanje so posvetili slovenski fotografinji in novinarki Meti Krese. V gledališču Miela se je predstavila z razstavo o pozabljenih begunskih centrih, kjer po 25 letih še vedno živijo srebreniške vdove. Fotografije zanemarjenih begunskih centrov, v katere so se v prvi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja zatekle vdove iz Srebrenice, spremljajo pričevanja o tragičnosti vsakdanjega življenja v njih. V začaranem krogu socialnih stisk in travm se je znašla že tretja generacija. Fotografinja Meta Krese: "Od začetka, čeprav jih je bilo takrat veliko več in je bilo zato težje, so mednarodne skupnosti poskrbele za to, da so imele urejeno medicinsko pomoč, odvoz smeti, uredili so vrtce, šole. Vse te stvari zadnja leta ne delujejo več."

Lani so bili v Tuzlanskem kantonu uradno še štirje begunski centri, kjer živi okoli 700 ljudi, fotografinja jih je v resnici obiskala več. Čeprav je svetovna javnost veliko slišala o Srebrenici, ostajajo njene vdove ujete v brezupno življenje begunskih naselij – kar se dogaja tudi 80 milijonom drugih razseljenih ljudi po svetu, opozarja avtorica projekta. Ob razstavi je Slovenski klub izdal dvojezično knjižico s kratko zgodbo Marka Sosiča 'Do zadnjega imena' in se tako poklonil spomladi preminulemu tržaškemu pisatelju ter režiserju. Slavistka Marija Mitrović: "Marko Sosič v tej in v vrsti drugih svojih proznih delih vidi Bosno. Tukaj je ne omenja, a če pazljivo berete 'Do zadnjega imena', so imena krščanska in muslimanska. Že to vam da misliti, da ste na področju, kjer je to značilno."

S projektom Ritorni / Vračanja želi Slovenski klub širši javnosti približati sodobno slovensko literaturo, fotografijo in film. Decembra se bo z najnovejšim romanom in filmom predstavil večkrat nagrajeni slovenski pisatelj Goran Vojnović.