Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji o čezmejnem zdravstvenem varstvu smo vzeli pod drobnogled pravice zavarovancev do zdravljenja v tujini. Veljavna zakonodaja namreč dovoljuje tovrstno zdravljenje v treh primerih in sicer v primeru, ko so v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja, ko je v Sloveniji za določeno zdravstveno storitev presežena najdaljša dopustna čakalna doba oziroma razumen čas in v primeru, ko se odločijo za zdravljenje v drugi državi članici Evropske Unije. Leta 2013 je bila namreč v slovensko zakonodajo prenešena evropska direktiva o čezmejnem zdravstvenem varstvu, ki bolnikom na podlagi predhodno izdane napotnice zdravnika v Republiki Sloveniji dovoljuje zdravljenje v tujini. Za nekatere storitve sicer veljajo določene omejitve, tako na primer za bolnišnično zdravljenje in za določene preiskave, ki zahtevajo uporabo drage medicinske opreme, za katero je ministrstvo za zdravje izdalo odredbo (npr. magnetna resonanca, hiperbarična komora in še nekatere druge). Bolniki dobijo povrnjene stroške pregleda, vendar velja ob tem opozoriti, da bo znesek v tujini lahko tudi višji od povrnjenega. Večina bolnikov se za pregled v tujini odloča zaradi predolgih čakalnih dob in se najraje odpravi v sosednje države. Najpogosteje so naši bolniki v tujini opravili elektromiografijo, preglede pri okulistu in ortopedu. Če pa so pri nas izčrpane možnosti zdravljenja, nas naše klinike pošljejo na zdravljenje v tujino. V oddaji predstavljamo kirurško zdravljenje epilepsije v Nemčiji, spregovorili pa bomo tudi z bolnico po transplantaciji pljuč na Dunaju.
Ikka in Erkka sta mlada laponska kmeta, ki sta se že pri 16 letih odločila, da prevzameta kmetijo svojih staršev daleč na severu Evrope, kjer je čas za pridelavo na poljih le od tri do štiri mesece. Viljar je po študiju na univerzi v Tartuju uresničil sanje svojih prednikov z moderno ekološko pridelavo mleka, ki upošteva modrosti iz preteklosti. Švedinja Josefine je ustvarila svojo prepoznavno znamko jagodičevja, mladi avstrijski kmet Thomas je povezal živinorejo z obnovljivo energijo lesa, sonca in vode, na kmetiji Meščanka na Goričkem gospodarita mlada Ljubljančana, ki pridelujeta različne čaje iz ajde in konoplje ter jih prodajata tudi v Združene države Amerike. Mladi si s pridelavo hrane v Evropski uniji ustvarjajo nova delovna mesta, v naslednjem finančnem obdobju pa bo za mlade kmete v evropskem proračunu tudi 20 % več denarja. Bo to omogočilo zamenjavo generacij, saj je le 6 % kmetov v EU mlajših od 35 let?
V oddaji se bomo spopadli z bolečino v ledveni hrbtenici, ki predstavlja drugo najbolj pogosto bolezensko stanje takoj za respiratornimi obolenji. V ambulanti družinskega zdravnika prestavlja peti najbolj pogost vzrok za obisk, v ortopedskih ambulantah pa je teh bolnikov kar od 50 do 60% . Hkrati je bolečina v ledveni hrbtenici najbolj pogosti vzrok za bolniški stalež. V oddaji bomo o vzrokih, zdravljenju in skrbi za zdravo hrbtenico spregovorili s specialistom ortopedije. Pomembno je razumeti, da je bolečina v ledveni hrbtenici povezana z degenerativnim procesom hrbtenice. Ta nastopi zelo zgodaj v človekovem življenju in sicer že po 20-tem letu. Zato strokovnjaki svetujejo vsakdanjo skrb za zdravo hrbtenico, kar pa pomeni dovolj vadbe in gibanja. Včasih je potrebno tudi kirurško zdravljenje, kot se je to zgodilo našemu nastopajočemu g. Roškerju, ki je za bolečinami trpel že med študijem. Naš radijski kolega Jure Longyka pa se je odpravil na gibalno terapevtski pregled in posvet, da bi se z individualizirano in njemu prilagojeno vadbo spoprijel z bolečinami. V zaključku oddaje spregovorimo tudi o manj znani kronični bolečini, ki lahko kljub zdravljenju ostaja naša spremljevalka. Vendar lahko tudi kronično bolečino obvladujemo, kar nam bo povedala specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine.
Huntingtonova bolezen je ena najhujših oblik genske bolezni, za katero še ne poznamo zdravila. To je izkušnja, ki postavi tako sorodnike kot negovalce in ostale vpletene pred velike izzive – le-ti daleč presegajo posameznika. Zato je izjemnega pomena medsebojno sodelovanje sorodnikov, negovalcev in zdravniškega osebja ter spoštovanja prizadetega človeka, kljub procesu izgubljanja njegovih zmožnosti odziva. Film je zastavljen s perspektive prostovoljke, ki vstopa v zahtevni svet Huntingtonove bolezni v prepričanju, da se z neugodno diagnozo življenje ne konča!
V Podonavju naj bi zaradi podnebnih sprememb – tako kot še marsikod drugod – poplave postajale vse pogostejše in vse močnejše. Preprečevanje poplavnega tveganja je zato ena od najpomembnejših nalog obdonavskih krajev. Eden od uspešnih primerov je mesto Dunaj, kjer je kot del protipoplavnih ukrepov nastal 21 km dolg donavski otok in postal – ne da bi to sprva sploh načrtovali – eden izmed najbolj priljubljenih rekreacijskih predelov mesta. Nekaj kilometrov niže leži naravni park Donau Auen, kjer so Donavo ogradili, zdaj pa podirajo brežine in širijo prostor za razlivanje reke ob narastlih vodah, da ne bi ogrožala krajev naprej po toku. Še dlje, na sotočju Drave in Donave, pa so v Kopačkem ritu poplave od nekdaj del naravnega cikla.
Najbolj aktiven del populacije mladih v Podonavju so mladi podjetniki. Center za evropsko prihodnost je 20 mladih podjetnikov iz 10 podonavskih držav povabil v Maribor, ker jim je omogočil dvoje izkušenj: da se spoznajo med seboj in se povežejo s kolegi iz regije, obenem pa sodelujejo na mednarodni konferenci Podim, na kateri se zberejo odlični podjetniki, ustanovitelji zagonskih podjetij, vlagatelji in predavatelji z vsega sveta. Mladi iz Podonavja so se seznanili tudi z možnostmi financiranja skupnih projektov. To je kratka zgodba o mladih podjetnih ljudeh iz Budimpešte, ki so ustanovili zagonsko podjetje. Kako so začeli, kakšne so njihove želje in ambicije, kje vidijo priložnosti, kako gledajo na prihodnost Podonavja?
Belo krajino in Metliko zaznamuje bogata kulturna dediščina, televizijska ekipa je posnela vuzemske plese in igre, žegnanje pri Treh farah in belokranjsko trgatev, obiskala pa je tudi muzeje in predstavila sakralno dediščino Metlike. Mesto nekajkrat na leto posebej zaživi ob različnih prireditvah, domačini pa si močno prizadevajo za celovito revizalizacijo zgodovinskega mestnega jedra, ki je postavljeno na slikovit naravni pomol. Pri nastajanju so sodelovali Stane Križ, Mateja Klemenčič, Andreja Brancelj Bednaršek in Janko Štampar. Režiser Aleš Žemlja.
Kanin je najvišje ležeče visokogorsko smučišče v Sloveniji, hkarti je tudi eno redkih, ki povezuje dve državi: Slovenijo in Italijo. Na eni strani pogled seže preko Zgornje Soške doline do Jadranskega morja, na drugi strani pa od Sella Neve-e do Alp. Če so gore sicer naravna bariera med narodi, je Kanin ravno nasprotno – gora, ki združuje. Občine sodelujejo v čezmejnih projektih in Bovec je tako ponovno zaživel tudi pozimi.
Donava je najbolj pomembna vodna transportna žila v Podonavju. Številke o prevozu transporta blaga in potnikov iz leta v leto naraščajo, a ne tako, kot bi lahko in bi bilo tudi ceneje in okolju bolj prijazno od uporabe cest in železnic. Nemoteno plovbo po Donavi še vedno ovirajo številne prepreke in različni interesi. Eden od dobrih primerov, kako reko povezati z drugimi transportnimi potmi, je pristanišče na Dunaju, kjer upoštevajo načelo trimodalnosti: povezave z rečnim, cestnim in železniškim prometom.
66 različnih živalskih vrst, 9 različnih habitatov, 1 reka. Mura. Zadnja velika reka v Sloveniji, na kateri še ni hidroelektrarn. Eden redkih vodotokov, ki je še ohranil del svoje naravne podobe. Vodna žila, ki je del največjega evropskega povodja – evropske Amazonke. Oddaja o Muri, za katero prav zdaj poteka boj! Boj, da bi ostala takšna, kot je, in da bi ohranila svojih nešteto skrivnostih in magičnih obrazov. Izobraževalni program Režiserka: Aleksandra Vokač Direktor fotografije: Bernard Perme Scenaristka: Ana Dular Radovan
Nekajminutne dokumentarne oddaje s skupnim naslovom Miniature so v svoji prvi sezoni posvečene Ljubljani. Gre za deset zgodb iz bogate in zanimive zgodovine slovenske prestolnice, ki jih je poznavalka Darinka Kladnik spletla v zanimive kratke zgodbe, polne zgodovinskih podatkov, pa tudi humornih ali nenavadnih anekdot o stavbah, dogodkih, navadah in ljudeh preteklega časa v Ljubljani. Režiser Jaka Šuligoj je besedila vizualno nadgradil z privlačnimi posnetki današnjega časa in dokumentarnim gradivom iz arhivov. Namen miniatur je poleg obogatitve programa tudi izobraževanje o družbeni in kulturni preteklosti prostora, v katerem živimo.
Alpski prostor je zaradi staranja in izseljevanja prebivalstva ter ranljivega rastlinstva in živalstva precej izpostavljen tveganjem, da bo izgubil svoje posebnosti. Za alpske skupnosti je pomemben vir identitete tudi dediščina prehrane, saj ima kulinarika na tem področju veliko posebnosti. Projekt Alpfoodway povezuje raziskovalce alpskih dežel, ki bodo do leta 2019 popisali in temeljito raziskali alpsko prehransko dediščino. Raziskovalci Inštituta za slovensko narodopisje na terenu raziskujejo nekatere značilne slovenske tradicionalne jedi in prakse iz slovenskega alpskega območja, kot so alpska paša, rateški krapi in bohinjski sir mohant. S kmeti se pogovarjajo, zbirajo informacije o pridelavi, receptih in spoznavajo tradicionalne pripomočke pri pridelavi hrane, načine shranjevanja…
Naše Primorje so zaznamovale drugačne geografske danosti ter večstoletna politična in kulturna nadoblast Beneške republike. Med vsemi obalnimi mesti se je prav v Izoli ohranila najbolj pristna sredozemska tradicija, pečat pa ji daje tudi prisotnost različnih narodov in kultur. Voditelj se bo srečal z ribičema Cristianom in Loredanom Pugliese, vinarjem Brunom Zarom in predsednikom Italijanske samoupravne narodne skupnosti Izola Markom Gregoričem, z domačini in turisti pa se bo družil na tradicionalnem Ribiškem prazniku.
Rogatec leži na slovenskem geografskem obrobju in v zgodovini nikoli ni postal mesto, bil pa je pomemben štajerski trg. Lahko rečemo, da je majhen kraj z velikimi kulturnimi spomeniki, pomemben pa je bil zlasti v dobi baroka. Domačini lepo skrbijo za kulturno dediščino, saj so obnovili nadžupnijsko cerkev sv. Jerneja, dvorec Strmol in Muzej na prostem Rogatec, ki so danes tudi zelo priljubljene turistične točke. O svojem odnosu do kulturne dediščine in zgodovine Rogatca nam bodo pripovedovali Andrej Grobelnik, Jože Kitak in Irena Roškar. Režiserka Ita Obersnu.
Kečige so ribe iz družine jesetrov. Čeprav spadajo med manjše ribe iz te družine, lahko zrastejo precej čez meter v dolžino in tehtajo do 16 kilogramov. Zaradi prevelikega ulova, prekinitev njihovih poti ob pregrajevanju rek in onesnaženja voda so v zgornjem in srednjem delu Donave skoraj izumrle. V okviru projekta LifeStarlet so jih začeli na donavskem otoku na Dunaju gojiti in spuščati v Donavo, da bi jih ponovno naselili.
U3nek je namenjen različnim aktualnim temam in predstavljanju dobrih praks ali novih idej. Pokaže, da lahko z lastno iniciativo uspešno izpeljemo nove projekte.
Nekajminutne dokumentarne oddaje s skupnim naslovom Miniature so tudi v svoji drugi sezoni posvečene Ljubljani. Gre za deset zgodb iz bogate in zanimive zgodovine slovenske prestolnice. Zanimive kratke zgodbe, polne zgodovinskih podatkov, pa tudi humornih ali nenavadnih anekdot o stavbah, dogodkih, navadah in ljudeh preteklega časa v Ljubljani. Miniatura: Gruberjev graben in beg: Temna zgodba človeka, ki je Ljubljano rešil poplav.
Slovenija je matična država Krasa in krasoslovnega klasičnega krasa. Skoraj polovica Slovenije je kraške, zato ni presenetljivo, da je Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU eno od vodilnih mednarodnih raziskovalnih in študijskih krasoslovnih središč. Slovenski krasoslovci celostno razvijajo krasoslovje in povezujejo njegova najpomembnejša področja, kar je temelj za dobro poznavanje in razumevanje kraške dediščine. Pod okriljem Univerze v Novi Gorici izvajajo doktorski študij krasoslovja, ki je edini tovrstni na svetu in obenem tudi Krasoslovno študijsko središče Unesca. S svojim strokovnim znanjem že desetletja pomagajo razvijati krasoslovje v številnih državah po svetu, na pobudo Altajskega državnega naravnega biosfernega rezervata tudi v avtonomni republiki Ruske federacije, Republiki Altaj. Ekipa Izobraževalnega programa TV Slovenija je posnela odpravo in raziskovanje štirih slovenskih krasoslovcev v Altaju v Sibiriji. Film prikazuje raziskovanje kraških škrapelj, ki razkrivajo svojevrstno in prvič opisano oblikovanje kraškega površja, značilnega za podnebne razmere v Altaju, natančno proučevanje marmorizirane kamnine in oblik na njej, proučevanje podzemeljske favne in ekoloških značilnosti krasa. Posebno pozornost pa so posvetili tudi vodam, ki oblikujejo kras. Poleg raziskovanja že znanih predelov Altajskega krasa so se odpravili tudi na lov za odkrivanjem novih lokacij. Altaj je mistična dežela s čudovito naravo in redkimi živalskimi vrstami. Nastal je po trku Azijske in Indijske tektonske plošče, ki je povzročil lomljenje in gnetenje tektonskih plošč. Več tisoč barov visok tlak in ekstremno visoke temperature, tudi do 800 stopinj Celzija, so potopljene apnence preoblikovali v novo metamorfno kamnino, marmor. Čeprav se je zakrasevanje v južni Sibiriji začelo mnogo prej kot v Sloveniji, od koder izvira poimenovanje za tako oblikovano kamnito pokrajino, so ga do zdaj le delno opisali. Vrzel v poznavanju altajske geološke zgodovine ozemlja zdaj zapolnjujejo slovenski krasoslovci. Vodstvo univerze v Altaju in Altajskega državnega naravnega biosfernega rezervata je namreč podpisalo sporazum o trajnem in tesnem sodelovanju z raziskovalci Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Tako je njihovo sodelovanje v zadnjih petih letih preraslo v pravo raziskovanje krasa v Republiki Altaj.
Nekajminutne dokumentarne oddaje s skupnim naslovom Miniature so tudi v svoji drugi sezoni posvečene Ljubljani. Gre za deset zgodb iz bogate in zanimive zgodovine slovenske prestolnice. Zanimive kratke zgodbe, polne zgodovinskih podatkov, pa tudi humornih ali nenavadnih anekdot o stavbah, dogodkih, navadah in ljudeh preteklega časa v Ljubljani. Miniatura: Vrečke nore grofne je kratka osvetlitev življenja in dela pesnice Lili Novy.
Film je posnet po knjižni predlogi znanstvene monografije z istim naslovom in ima format antropološkega dokumentarnega filma. Material za dokumentarni film Bomži, cestni otroci v Makejevki, je bil zbran med antropološkim terenskim delom Andreja Natererja med leti 2000 in 2012. Film ima štiri poglavja, od katerih se vsako ukvarja s posebnim aspektom življenja otrok na cesti. Prvo poglavje s podnaslovom Bivši so-igelniki, predstavi individualne zgodbe otrok, ki že vrsto let živijo na cesti v ukrajinskem mestu Makejevka. Skupaj s tem so v podpoglavju predstavljeni tudi nekateri pomembni makro- in mikro- socialni faktorji, ki so privedli do pojava brezdomnosti v regiji, s posebnim poudarkom na družinski situaciji otrok. Drugo poglavje, s podnaslovom Življenje na cesti, predstavlja ključne točke življenja otrok na cesti, kot sta na primer življenje v podzemnih rovih (tipluhah) in cestna ekonomija. V tem poglavju je predstavljeno tudi zgodovinsko in socialno ozadje problema cestnih otrok v regiji. Tretje poglavje predstavlja intravenozno uživanje Baltuške, narkotika, ki ga otroci na cesti sami pripravljajo in ima izjemno močan vpliv tako na življenje na cesti, kot tudi iztek njihovih cestnih karier. Predstavljeni so postopki priprave narkotika, pridobivanje vseh komponent, konzumiranje in nekatere posledice uporabe. Četrto poglavje se ukvarja z vprašanjem kako naprej, opiše zaključke v filmu predstavljenih življenjskih poti in predstavi samorefkelsije otrok, ki so večino svojega življenja preživeli na cesti in za razliko od svojih vrstnikov ostali živi.
Neveljaven email naslov