Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Režiser in scenarist TUGO ŠTIGLIC je med najbolj prepoznavnimi imeni slovenskega mladinskega filma. Že v otroštvu je odigral eno glavnih vlog v DOLINI MIRU, enem najpomembnejših in mednarodno najuspešnejših slovenskih filmov. Čeprav po izobrazbi umetnostni zgodovinar je Tugo Štiglic skozi dolgo učno dobo asistiranja pri uveljavljenih mojstrih slovenskega igranega filma (Klopčič, Pretnar, oče France Štiglic) in predvsem pri slovenskih mladinskih klasikah iz 70. in 80. let pridobil znanje in samozavest, da se je lotil samostojnih avtorskih projektov. S celovečernim prvencem POLETJE V ŠKOLJKI (1986) je v slovenski mladinski film poleg humorja, akcije in romantike vnesel tudi popularno glasbo in ples. Po osamosvojitvi Slovenije je Tugo Štiglic posnel več zelo uspešnih igranih televizijskih filmov, ki so temeljili na literarnih predlogah. Scenarist in režiser: Slavko Hren
Janez Mejač pripoveduje svojo življenjsko in umetniško zgodbo in z njo oživlja tudi umetniški duh, ki je vladal v hramu operne in baletne umetnosti SNG Opera in balet Ljubljana in nasploh življenje v času druge polovice 20. stoletja. Bogato umetniška pot ga je iz rodnega Mokronoga vodila do baletnega plesalca, solista, dolgoletnega vodje ljubljanskega baleta, baletnega pedagoga, koreografa, režiserja in organizatorja do direktorja SNG Opera in balet Ljubljana. Bil je eden prvih plesalcev in koreografov v televizijskem mediju. Ob arhivnih posnetkih njegovih baletnih in koreografskih stvaritev o njem pripovedujejo tudi Lidija Sotlar, Magda Vrhovec Dedovič, Maruša Vidmar, Henrik Neubauer in Vojko Vidmar. Urednica, scenarij in režija Danica Dolinar, direktorja fotografije Jure Nemec in Bojan Kastelic, mojster montaže Andrej Modic.
Samo Hubad (1917-2016) velja za enega največjih slovenskih glasbenikov minulega stoletja. V svojem aktivnem obdobju je bil vodilni slovenski dirigent in je na svoji razgibani življenjski poti dirigiral več kot šestdesetim orkestrom širom po svetu. Šef dirigent Simfoničnega orkestra RTV Slovenija je bil med letoma 1966 in 1980, v tem času je ta orkester postal najboljši jugoslovanski orkester. Pred tem, v obdobju med letoma 1947 in 1966, je bil šef dirigent Orkestra Slovenske filharmonije. Kompozicijo in dirigiranje je študiral pri Slavku Ostercu in Danilu Švari v Ljubljani, izpopolnjeval pa se je pri tudi pri Vaclavu Talichu v Pragi. Kot vsestranski glasbenik se je v mladosti posvečal tudi jazzu in je bil član prve zasedbe Big Banda Radia Ljubljana, ki jo je spomladi 1945 ustanovil Bojan Adamič. Med letoma 1942 in 1958 je bil dirigent v SNG Opera in balet Ljubljana, med letoma 1948 in 1952 pa je bil tam tudi direktor. V Zagrebški operi je deloval v obdobju 1959-1964, med letoma 1955 in 1957 pa je bil tudi šef dirigent Zagrebške filharmonije. Scenarij dokumentarnega portreta Borut Loparnik, režija Staš Potočnik.
The documentary film Stories behind the faces: Sabina Dermota tells a story about a blind woman called Sabina Dermota. She is blind from her birth but blindness was never an obstacle for her. With extraordinary will and love for life and new experiences Sabina Dermota lives a full and fulfilling life. She skies, she went rafting on the alpine river Soča, she even went paragliding … but her true love is climbing the mountains and running marathons. Like Sabina says at the beginning of the film: »It seems to me that I can breathe freely only when I'm out in nature, climbing a hill or a mountain.« Neva Novljan filmed Sabina in her daily routine and on her adventures. And the result is a documentary that reflects joy for living! Neva Novljan film also shows that the limitations are mainly in our heads and it contradicts the prejudice we have about what bling person is capable to do. The story about Sabina Dermota raises the awareness about people with disabilities and shows the beauty of life. The documentary was produced in 2015 by TV Slovenia.
Scenaristka Neva Novljan nam v prvi oddaji predstavi navdihujočo zgodbo o Sabini Dermota, njeni izjemni življenjski energiji nas ne bo pustila ravnodušnih. To je zgodba o ženski, mami in ženi, ki iskreno ljubi življenje in vsak dan posebej ter skuša iz njega izvleči največ in najboljše. Z ekipo jo je ekipa TVS spremljala na smučanju na Krvavcu, pri drsanju, kolesarjenju, s svojim psom vodičem hodi v gledališče, po nakupih, se udeležuje maratonov, med drugim se je s kajakom spustila tudi po brzicah Soče..S svojo kipečo življenjsko energijo preplavlja in navdušuje ljudi okoli sebe. In to kljub temu, da je – od rojstva SLEPA.
Ivan Rudolf je v našem zgodovinskem spominu in celo v zgodovinopisju skoraj bela lisa. Bil je profesor, novinar in politični aktivist, Maistrov borec in tigrovec, leta 1940 je zbežal v severno Afriko in se pridružil padalcem jugoslovanske kraljevske vojske, od koder je prestopil v partizanske enote v angleških misijah kot padalec. Komunistična partija je začela pri Slovencih, izšolanih pri britanskih obveščevalcih, prežati na kakršenkoli znak škodljivega obveščevalnega delovanja. Britanci so bili vojaški zavezniki, toda razredni sovražniki in Ivan Rudolf je kljub svojemu junaštvu predstavljal staro meščansko družbeno ureditev, ki ji je bil namenjen konec. Padalci so doživeli tragično usodo, večina jih je izginila ali padla, njihova usoda je ostala skrivnost. Po koncu vojne Angleži Ivanu Rudolfu kljub vsem zaslugam, ki jih je imel v borbi proti fašizmu, niso dovolili, da bi prišel v Trst. Zato se je obrnil kar na Winstona Churchilla in se maja 1946 končno naselil v Trstu, kjer je do smrti poučeval na šolah. Usoda se je s primorskimi razumniki, protifašisti in liberalci kruto poigrala. Čeprav je bil Ivan Rudolf izrazit protifašist in aktiven borec proti okupaciji, so ga njegove povezave z britanskimi tajnimi obremenile do konca življenja. Njegova srčna želja po združitvi Primorske z matično domovino je bila po vojni vsaj delno uslišana, a njegova vloga pri tem zgodovinskem dejanju je zamolčana in pozabljena.
Stanko Bloudek je bil inovator in velik športni navdušenec. Praktično ni športne panoge, ki ji ne bi posvetil svoje inovativne pozornosti. V njegovem portretu, ki je nastal ob letošnji jubilejni 50. podelitvi Bloudkovih nagrad – najvišjih priznanj na področju športa v Sloveniji – nam bodo njegovo življenje osvetlili trije sogovorniki: Albin Novak (pilot in modelar), Janez Gorišek (skakalec in konstruktor planiške letalnice) ter Tjaša Andree Prosenc (kotalkarica in drsalka). Oddajo je pripravila Andreja Okorn.
Neveljaven email naslov