Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
V tretji oddaji iz serije pogovornih oddaj, v katerih najrazličnejši sogovorniki premišljujejo o izzivih sedanjosti in prihodnosti, sogovornice razpravljajo o posledicah vse večje prekarizacije dela, ki se zajeda v našo družbo in medsebojne odnose. Svoje poglede na to žgočo temo bodo predstavile: samostojna raziskovalka Eva Matjaž, socialna antropologinja dr. Nina Vodopivec z Inštituta za novejšo zgodovino in ekonomistka dr. Irena Ograjenšek z Ekonomske fakultete UL.
Na zadnjem popisu prebivalstva na Hrvaškem se je za Slovence izreklo 7729 ljudi. Gre za najmlajšo zamejsko skupnost Slovencev, ki je bila med letoma 1997 in 2010 celo izbrisana iz hrvaške ustave, v saboru pa svojega predstavnika sploh še ni imela. Zakaj Slovenci na Hrvaškem čutijo, da so v slabšem položaju kot slovenske manjšine v drugih sosednjih državah? Kaj pričakujejo od Slovenije? Kako negujejo svoj jezik in identiteto?
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica in urednica Tednika je Jelena Aščić.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica in urednica Tednika je Jelena Aščić.
V poletnih oddajah bomo preteklost iz televizijske oddaje Kalejdoskop poiskali v sedanjosti. Arhivski posnetki imajo vsekakor poseben čar, so pa tudi izjemno pomembni za narodno zavest, za zgodovino. Tako se bomo zdaj vrnili v Podkoren pred skoraj 60 leti, ko je nastal tale zapis o Razingerjevi hiši.
Kakšen je bil Podkoren leta 1966 na posnetkih Draga Kocjančiča? Septembra leta 1966 je Televizija Slovenija v oddaji Kaleidokop objavila prispevek o Razingerjevi hiši v Podkorenu.
Pred meseci smo v Tedniku raziskovali, zakaj je v slovenskih zaporih zaprtih in priprtih največ ljudi od osamosvojitve in zakaj je skoraj polovica od njih tujcev. Predvsem zato, ker so leta 2020 - da bi omejili tihotapljenje ljudi - za taka dejanja drastično zvišali kazni; zdaj so primerljive s kaznimi za uboj. Poglejmo odlomek iz aprilske oddaje.
Je dosmrtni zapor enako nečloveški ukrep kot smrtna kazen? Konec marca je vrhovno sodišče prvič določilo pravnomočno kazen dosmrtnega zapora za trojni umor, storjen pred očmi majhnega otroka. Sogovorniki novinarja Boštjana Fabjana opozarjajo, da so leta 2008 to kazen v Sloveniji uvedli bolj kot ne brez strokovnih argumentov. Strokovnjaki opozarjajo na negativne posledice dosmrtnega zapora in tudi drugih dolgotrajnih zapornih kazni.
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
Serija pogovornih oddaj z najrazličnejšimi sogovorniki, ki ob pogovoru in izmenjavi idej premišljujejo o izzivih sedanjosti in prihodnosti. V drugi oddaji bodo o izzivih in priložnostih podnebne krize razpravljali: Nina Štros iz Greenpeacea, klimatologinja dr. Tjaša Pogačar z Biotehniške fakultete UL in okoljski ekonomist Jonas Sonnenschein iz okoljevarstvene organizacije Umanotera.
Avstrija še vedno v celoti ne zagotavlja pravic slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, določenih v 7. členu Avstrijske državne pogodbe, podpisane pred 69 leti. Predstavniki manjšinskih organizacij opozarjajo na upadanje števila govorcev slovenskega jezika, prav tako še vedno niso postavljeni vsi obljubljeni dvojezični krajevni napisi. Kako na svojo prihodnost in obstoj gleda slovenska manjšina v Avstriji in kaj pričakuje od jesenskih parlamentarnih volitev v naši severni sosedi?
Svetovno znani kanadsko-madžarski zdravnik, psihoterapevt in pisatelj Gabor Mate o zdravljenju posledic travme, odvisnostih in o tem, kako vzgajati otroke.
Pogovor z novinarko Sašo Banjanac Lubej: kako je pripravljati prispevke, s katerimi novinar vstopa v intimo sogovornikov? O dolgi ljubezni in predsodkih do žensk brez otrok. In o tem, zakaj so pomembni pogovori z misleci današnjega časa?
Lani je bilo sklenjenih 6388 zakonskih zvez, med njimi je bilo 77 istospolnih, razvezalo pa se je 2165 parov. V primerjavi z letom prej se je število sklenitev zakonskih zvez zmanjšalo za šest odstotkov, razvez pa je bilo za odstotek več. Najpogosteje so poročni zvonovi zvonili ob sobotah in septembra. Največ prstanov je bilo nadetih v Podravju, najmanj na Goriškem. Mi pa smo se pogovarjali z dvema paroma - pri enem ljubezen traja 35 in pri drugem 50 let. Saša Banjanac Lubej.
Nezakonita prodaja psov je eden izmed najbolj dobičkonosnih poslov v Evropi. Tudi slovenska zavetišča so polna zaradi uvoženih psov, predvsem z Balkanskega polotoka. Pripeljejo jih posamezniki, ki se jim živali smilijo, ali pa različna društva - nekatera z dobrimi nameni, drugim pa gre pod krinko reševanja psov zgolj za zaslužek. Strokovnjaki opozarjajo, da ulični psi iz Bosne in Srbije lahko prenašajo bolezni, ki so v Sloveniji že zamejene, njihova oskrba in prevzgoja pa sta težki in dragi. Anka Pirš.
Neveljaven email naslov