^{december 2021 | nazaj}

Če naj bi v pokojninskem zavarovanju veljalo čimvečje sorazmerje med vplačanimi prispevki in pravicami, je praksa daleč od tega. Zavod za pokojninsko zavarovanje oz. ZPIZ ob pokojninah izplačuje še vrsto drugih dajatev, mnoge imajo pravzaprav naravo socialnih pomoči, saj izboljšuje finančni položaj tistih upokojencev, ki s prisluženo pokojnino ne bi mogli dostojno preživeti. To razliko pokriva pokojninska blagajna – iz prispevkov in državnega proračuna.

Dodatki k pokojninam

Začnimo z največjim, z letnim dodatkom, imenovanim tudi upokojenski regres. Lani je skupaj znašal blizu 142,7 milijona evrov. Znesek je odvisen od višine pokojnine in ne od vplačanih prispevkov – večjega dobijo torej tisti, ki so v sistem vplačevali manj. Tukaj velja vzporedni sistem, namreč državni proračun vzporedno prek ZPIZ-a poskrbi še za letni dodatek upokojencev po izrednih predpisih, na primer vojakov iz bivše SFRJ, v višini dobrih 900 tisoč evrov.

Tu je še dodatek za pomoč in postrežbo upokojencem pri opravljanju osnovnih potreb. Lansko leto je zanj šlo 89,6 milijona evrov. ZPIZ ga izplačuje v treh različnih višinah od 150 do 430 evrov. "Dodatek za pomoč in postrežbo je edini prejemek, ki ga slepi zanesljivo dobivamo ne glede na vzrok nastanka slepote. Zato so to seveda zelo pomembna sredstva za nas. V preteklosti smo že opazili, da so nekatere stvari šle iz pokojninskega zavarovanja in se je izkazalo, da je bilo to slabše za prejemnike," pravi Matej Žnuderl, predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. Dodatek za postrežnino izplačujejo tudi centri za socialno delo – a v nižjih zneskih, kot ga izplačuje ZPIZ, najvišji znesek, ki ga izplačujejo, je namreč 300 evrov. Takšno prakso sta kritizirala tako Varuh človekovih pravic kot Zagovornik načela enakosti. Tako eni kot drugi upravičenci imajo namreč lahko enake omejitve in torej niso obravnavani enako.

Upokojenci, ki so se upokojili v republikah nekdanje Jugoslavije, so upravičeni do dodatka k pokojnini. V teh državah so namreč pokojnine slabše usklajevali, posledično bi bili upokojenci brez dodatka socialni problem. Skupaj so takšni upokojenci lani prejeli 1,5 milijona evrov. So pa tudi upravičenci do letnega dodatka in dodatka za postrežnino. Največ takih upokojencev je v obmejni občini Rogatec, saj je imelo veliko občanov službo v bližnji hrvaški tovarni stekla. Tamkajšnji župan Martin Mikolič pravi: "Pokojnina upokojencev s Hrvaške znaša med okoli 210 do 380 evrov, nekje do 90 odstotkov ljudi s Hrvaške prejema minimalne pokojnine. Zato je ta dodatek iz ZPIZ-a zelo pomemben prispevek k izboljšanju finančnega stanja teh upokojencev."

Invalidsko varstvo

V invalidsko varstvo ZPIZ-a sodijo tisti, ki so invalidni postali med zaposlitvijo. Ti se lahko invalidsko upokojijo ali pa – če so še zaposleni – prejemajo invalidsko nadomestilo. Prejemajo pa tudi invalidnino – denarno nadomestilo za telesno okvaro, ki jo tudi sam ZPIZ šteje pod socialne pomoči. Eden izmed delovnih invalidov, Jernej Sluga, ki prejema 450 evrov invalidskega nadomestila in okoli 70 evrov invalidnine, pravi: "Veliko ljudi po kapi ima zelo malo pokojnino oz. prejemalo zelo nizko nadomestilo, imajo manj kot 500 evrov in težko shajajo iz meseca v mesec." Za invalidske pokojnine ali nadomestila je šlo lani blizu 652 milijonov evrov oziroma 11 odstotkov sredstev pokojninske blagajne. Za invalidnino za telesno okvaro pa 25,2 milijona evrov.

Zagotovljene in najnižje pokojnine

Dejanska pokojnina številnih delavcev, ki so 40 let prejemali nizko oziroma minimalno plačo, ne presega praga tveganja revščine. Enaka usoda čaka tudi današnje zaposlene z najnižjimi plačami. Po oceni Ministrstva za delo danes minimalno plačo prejema skoraj 66 tisoč ljudi.

Takim delavcem zato ZPIZ – iz prispevkov in državnega proračuna – korigira višino pokojnin. Naprej so upokojenci upravičeni do odmere pokojnine od višje pokojninske osnove, kot bi jim pripadala sicer; takih upokojencev je okoli 88 tisoč. Nato je tukaj še razlika do zagotovljene pokojnine v višini 620 evrov za tiste delavce, ki so ob upokojitvi izpolnili oba pogoja – polno delovno dobo in starost. Za te pokojnine je lani ZPIZ izplačal 21,5 milijona evrov.

Tukaj pa so še najnižje pokojnine, za katere je lani šlo 3,7 milijona evrov. Namreč, upokojenci lahko nasploh prejmejo najmanj 280 evrov – to je zakonsko določen znesek, ne glede na vplačila v pokojninsko blagajno.

Na nič več kot 620 evrov pokojnine niti danes ne more računati ženska, ki trenutno prejema več kot 1.500 evrov bruto plače, ne moški z dobrih sto evrov višjo plačo. Takih je, po podatkih Statističnega urada skoraj polovica zaposlenih v državi. Marta Konec, ena izmed upokojenk, ki prejema razliko do zagotovljene pokojnine, pravi: "Žalostno je, da človek dela polno delovno dobo, na stara leta, ko ne more več delati, pa nima toliko denarja, da bi si plačeval dom za starejše."

Prispevki

Pokojninska blagajna pa izplačuje tudi zdravstveno zavarovanje za upokojence, ti prispevki so lani znašali blizu 438 milijonov evrov. Obenem ZPIZ izplačuje, sicer v imenu države, tudi vrsto drugih prispevkov za različne skupine zaposlenih. Lani so vsi ti prispevki skupaj nanesli več kot 117,8 milijona evrov.

Pozivi k čiščenju in večji transparentnosti pokojninske blagajne niso novost, saj vedno višji zagotovljeni zneski najnižjih pokojnin in ugodnosti za posamezne skupine upokojencev rušijo smisel vplačevanja v obvezno zavarovanje. Na drugi strani pa za upokojence, ki so oddelali polno delovno dobo, takih je približno dve tretjini, ni zagotovila, da bi prislužena pokojnina znašala več, kot pa prag revščine – kar kažejo tudi številke, saj je največ revnih ravno med starejšimi od 65 let.