Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Intervju - Arhiv

dr. Aleš Štrancar

Tokratni gost Jožeta Možine je dr. Aleš Štrancar, izjemen znanstvenik, inovator in podjetnik, ki je zaradi svoje neposredne govorice, posebej zanimiv sogovornik. Rojen je v Vipavski dolini, kamor je preselil tudi podjetje Bia Separations, ki ga vodi. Znan je po svoji domoljubni usmeritvi in neusmiljeni kritiki kritik političnih elit. V zadnjem času ga je razjezilo dejstvo, da na novem pročelju glasbene šole v Ajdovščini ni napisa Vinko Vodopivec, čeprav se šola uradno imenuje po tem primorskem duhovniku, skladatelju in narodnem buditelju, ki je vtkan v identiteto vsakega zavednega Primorca. Štrancar meni, da gre za hlapčevanje in dobrikanje gospodarjem in napoveduje, da se bodo časi spremenili. Vedno ga je zanimala zgodovina, a se je usmeril v študij kemije. Bil je perspektiven mlad raziskovalec. Ko so ga zaradi kritike vodstva postavili na cesto, je bil to, kljub začetnim težavam, skok v izredno znanstveno in podjetniško kariero. Ni se rodil z »zlato žlico v ustih«, ampak ravno dejstvo, da je zrastel v trdnem krščanskem družinskem okolju, ga je usposobilo za številne napore, ki so ga čakali na poti do uspeha. Podjetje, ki ga vodi s sodelavci, se ukvarja z izdelavo bioloških filtrov za separacijo zdravilnih učinkovin. Sodeluje z največjimi svetovnimi farmacevtskimi podjetji po svetu, predvsem v ZDA. Tam je tudi soavtor petih patentov s področja biokemije. Bia Separations s svojimi izdelki sodeluje pri razvoju zdravil za genske okvare, kar pomeni pravo revolucijo pri zdravljenju otrok s prirojeno gensko napako, tudi ko gre za slepoto ali mišično distrofijo. Borijo se za življenje otrok, ki so obsojeni na smrt, izpostavlja Štrancar, zato meni, da je splav – masovna smrt, kot način urejanja rojstev, hinavščina: »Če se boriš za življenje, se bori na vseh področjih!« Štrancar je prav zato podprl akcijo Zavoda Živim, ki promovira življenje in skuša zmanjšati število splavov. Gost izpostavlja, da spoštuje različne poglede na življenje in smrt, sam pa odkrito pove, da verjame v obstoj Boga. Svojega prepričanja ne želi vsiljevati drugim. Pričakuje pa, da tudi drugi spoštujejo njegov pogled na svet in njegovo razumevanje sveta: »Če ni spoštovanja v obe smeri, smo zelo hitro v diktaturi, ko eni zatirajo druge. To smo dali skozi v fašizmu, nacizmu, komunizmu in tudi sedaj v teoriji spolov, ki je zame podobna zgodba«, je oster Štrancar. Spregovoril je tudi o svojem odnosu do materialnih dobrin. Kljub temu, da vodi več sto milijonov evrov vredno podjetje, živi povsem običajno življenje, vozi starejši avto, nima letala ali jahte. V tem duhu vzgaja tudi svoje otroke. Nevzdržna se mu zdi praksa dvojnih meril, ki jo je bila vsem na očeh deležna družina Jankovič, z novim odpisom 29 milijonskega dolga. Štrancar izpostavlja, da je bilo tudi njihovo podjetje v prisilni poravnavi, vendar svojim upnikom želijo povrniti 100 odstotno vse nazaj. Zoran Jankovič, ki je bil več let medijsko izrazito favoriziran kot uspešen podjetnik, je zanj primer neuspešne osebe na vseh področjih, sploh kot podjetnik: »Nikoli ni imel podjetja, ki je začelo iz nič. Vedno je živel od nekih drugačnih poslovnih modelov, ki z zdravim podjetništvom nimajo nič.« Dr. Aleš Štrancar je ob koncu pogovora izpostavil, da Slovenija temelji na uspešnih podjetnikih, ki pa so večinoma tiho, ker se bojijo maščevanja vladajočih. Za prihodnost meni, da Slovencev in zlasti Primorcev ni uničil niti Mussolini, niti komunizem in da bo slovenstvo obstalo, če bomo imeli otroke. To je njegova vizija za prihodnost.

dr. Ana Polak Petrič

Dr. Ana Polak Petrič je nova veleposlanica Slovenije na Japonskem; to je nov velik izziv, pravi, tako zaradi poglabljanja gospodarskih odnosov kot povezovanja ljudi dveh povsem različnih kultur; predvsem pa so prihodnje letu v Tokiu tudi olimpijske igre in torej dodatno delo. A pogovor je namenjen predvsem dosedanjemu delu visoke predstavnice za nasledstvo. Po skoraj 30-ih letih od razpada Jugoslavije se države naslednice namreč še vedno niso sporazumele o vseh nasledstvenih vprašanjih – razlogov je veliko, od političnih do pravnih, in dr. Polak Petričeva o njih odkrito govori. Največji zalogaj, s katerim se je ukvarjala dr. Polak Petričeva na mestu visoke predstavnice za nasledstvo, so bili hrvaški in bosanski devizni varčevalci. Znano je, da se je slovenska politika dolgo zanašala, da bo vse rešeno v okviru dunajskega sporazuma in nasledstvenih pogajanj – a se je zgodilo nasprotno: v skladu z odločbo Evropskega sodišča za človekove pravice je morala Slovenija na koncu poravnati več sto milijonski znesek, še večji pa visi v zraku na osnovi sodb, ki jih sprejemajo hrvaška sodišča. Zato je toliko bolj zanimivo, da je šele v času dr. Polak Petričeve Slovenija vložila tožbo zoper Hrvaško zaradi dolga hrvaških podjetij do nekdanje LB, prav tako je bil šele v njenem času izdelan in poslan v Beograd seznam umetniških slik, ki pripadajo Sloveniji. Skratka, kar nekaj je stvari, pri katerih je bilo treba nadoknaditi zamujeno, kar pomeni, da dr. Polak Petričeva za seboj pušča dobre rezultate – in noče izreči nobene kritične na račun svojih predhodnikov na tem mestu. Voditeljica Lidija Hren.

dr. Marko Bošnjak

Naš gost bo sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice, s sedežem v Strassbourgu, dr. Marko Bošnjak. Teme pogovora bodo kultura spoštovanja človekovih pravic, njihova pravnoformalna zaščita, delo in pristojnosti sodišča v Strassbourgu, ter tudi o tem, v katerih primerih in zakaj se je na zatožni klopi znašla Slovenija. Z dr. Bošnjakom se bo pogovarjala Ksenija Horvat.

dr. Oto Luthar

Naš gost bo doktor Oto Luthar, zgodovinar, raziskovalec in direktor Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ob 100. obletnici priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom se bomo z, v Murski Soboti rojenim dr. Lutharjem, pogovarjali o njegovem odnosu do Prekmurja, o Prekmurju v slovenskem zgodovinopisju, pa tudi o tem, zakaj slovenska politična elita ne razume, da so za vsako državo vlaganja v znanost stvar ne prestiža, ampak preživetja. Z njim se bo pogovarjala Ksenija Horvat.

Jure Komar

V pogovoru z Juretom Komarjem, predsednikom Zedinjene Slovenije, krovne organizacije Slovencev v Argentini, bomo zaznali utrip življenja te najbolj homogene slovenske skupnosti v izseljenstvu. Predsednik Komar bo poudaril, da se tamkajšnja skupnost nikoli ni počutila kot oddaljena entiteta, ampak kot del Slovenije. Takšna miselnost je v skupnosti prevladovala tudi v času, ko je bil v Sloveniji prevladujoč komunizem, ki je kakršnekoli uradne stike z matično državo onemogočal. Paradoks, na katerega sta z voditeljem Jožetom Možino opozorila, je v tem, da je povojna oblast pripadnike skupnosti kot politične emigrante označevala za narodne izdajalce, danes, ko že četrta generacija goji slovenski jezik in kulturo, pa predstavljajo zgled slovenske narodne zavesti. Ponos pripadnosti slovenskemu narodu, ob tem, da spoštujejo vse druge, so načrtno gojili že voditelji skupnosti, ki so pred 70 leti prišli v Argentino. Slovenski politični begunci v Argentini so ves čas zagovarjali idejo samostojne slovenske države in po svojih močeh podpirali njeno uresničitev leta 1991. Gojijo pa tudi veliko hvaležnost do Argentine, saj je bila med redkimi državami, ki so sprejemale cele družine povojnih beguncev, tudi bolne in ostarele. To je bila zasluga slovenskega duhovnika Hladnika, ki si je za to prizadeval pri argentinskem predsedniku Peronu. V Argentini je takrat že obstajala močna skupnost predvsem primorskih Slovencev, ki so tja pribežali zaradi fašizma. Jugoslovanska oblast je netila razdor med obema skupnostma, nestrpnost je bila na obeh straneh, po slovenski osamosvojitvi pa nasprotij ni več. Slovenska skupnost je z velikim odrekanjem ustvarila mrežo slovenskih domov v Buenos Airesu in večjih argentinskih mestih, kjer poteka tudi poučevanje slovenskega jezika. Pri vsem tem pomagajo prostovoljci. Slovenski čudež v Argentini, kot nekateri imenujejo tamkajšnjo skupnost zaradi trdoživega negovanja slovenstva, je lani ob obisku te dežele doživel tudi predsednik Borut Pahor, ki mu je zapel 100-glavi zbor slovenskih otrok. Jure Komar je v pogovoru opozoril na velike uspehe in ugled, ki so ga predstavniki slovenske skupnosti dosegli v Argentini, nekaj pozornosti pa je namenil tudi oceni političnih razmer v tej deželi. Ob koncu je gost spregovoril še o svojem očetu dr. Milanu Komarju, po starših Primorcu, velikem slovenskemu filozofu, ki zaradi povojnih razmer pri nas ni dobro poznan. Bil je izredno nadarjen, obvladal je okoli 10 jezikov, tudi grščino in latinščino, pri 21 letih je že doktoriral na univerzi v Torinu. V tujini je s svojo avtentično mislijo pridobil svetovno veljavo. Umrl je leta 2006 v Buenos Airesu, njegova dela pa še vedno, predvsem v španskem jeziku, izdaja skupina njegovih učencev. V zadnjih letih ima vse večjo veljavo tudi v slovenskem prostoru. Zavod Philosophia perennis, ki neguje njegovo filozofijo, je lani izdal njegovo knjigo Človek v družbi blagostanja.

Peter Svetina

Peter Svetina, varuh človekovih pravic, ki to nalogo opravlja od februarja letos, je človek, ki je celotno profesionalno kariero posvetil šibkejšim, predvsem ljudem s posebnimi potrebami. Pri tem je pustil opazni pečat, pa naj je šlo za delo v invalidskih enotah, varstveno-delovnih centrih ali za socialno podjetništvo. Prav pri slednjem je mnogim ljudem s posebnimi potrebami omogočil tudi zaposlitev. Dostojanstvo človeka je očitno vodilo vsakega dela Petra Svetine; to na svoj način potrjuje tudi dejstvo, da so ga za varuha človekovih pravic podprli prav vsi poslanci parlamenta, kar se je zgodilo prvič. O prvih ugotovitvah po polletnem delu na mestu varuha Svetina pravi, da je stanje človekovih pravic v Sloveniji mnogo boljše kot se na prvi pogled zdi ali kot so nekateri prepričani. Druga pomembna ugotovitev se nanaša na delo posameznih državnih organov, natančneje na njihovo brezbrižnost ali celo aroganco do ljudi. To je tudi za Svetino eden od izzivov – državni organi, pravi, se morajo zavedati, da so servis ljudi, če to ne bo šlo s pozivi in priporočili, si bo pomagal z javnimi objavami in pritiskom javnosti. Tudi samo institucijo varuha želi še bolj približati ljudem, zato načrtuje veliko neposrednih stikov z ljudmi na različnih koncih Slovenije. Voditeljica Lidija Hren.

Shazia Mirza

Tokrat bo gostja oddaje Intervju britanska stand-up komičarka, kolumnistka in publicistka Shazia Mirza, ki se je konec pomladi v Ljubljani udeležila letošnjega Sindikata odklonskih identitet, ki ga organizira zavod Emanat. Shazia Mirza je pakistanskega porekla in je prva muslimanska stand-up komičarka, ki je stopila v ospredje. Gostuje v vseh osrednjih britanskih televizijskih oddajah, kjer jo pogosto sprašujejo ne le o vprašanjih politične satire, temveč tudi o vprašanjih islama, muslimanske skupnosti v Združenem kraljestvu in o otoški temi številka ena – o Brexitu. S Shazio Mirzo se je pogovarjala Ksenija Horvat.

Lojze Peterle

Gost Intervjuja je predsednik Demosove vlade, ki je izpeljala slovensko osamosvojitev. V pogovoru, ki ga vodi Jože Možina, gost pojasni več zanimivih podrobnosti iz časa vodenja vlade, zlasti v obdobju vojne za Slovenijo. Posebej poudari, da se je glede vojaških zadev vrhovni poveljnik, predsednik predsedstva Milan Kučan, držal nekoliko ob strani, saj se na primer ni želel udeležiti prvega postroja nove slovenske vojske v Kočevski Reki decembra 1990 nekaj dni pred plebiscitom. Tudi vojno napoved Sloveniji je 27. junija 1991 prejel Peterle, in ne Kučan. Lojze Peterle v pogovoru zatrjuje, da se je celotna iniciativa glede osamosvajanja izvajala v vladi in nikjer drugje. Dotakne se tudi razorožitve Teritorialne obrambe, ki jo je slovenski bivši režim spremljal pasivno, jo morda celo podpiral, nova vlada pa se je morala z njo soočiti in zavarovati osamosvojitvena prizadevanja. Na pobudo Toneta Krkoviča so začeli prikrito graditi novo slovensko obrambno silo, celotno operacijo pa sta vodila ministra Bavčar in Janša. Prav pravočasna priprava na vojno in enotnost slovenskega naroda sta bila po Peterletovem prepričanju razlog za poraz jugoslovanske vojske. Politika sicer ni bila povsem enotna, kar se je pokazalo kasneje in se kaže še sedaj, ko se na javnih prireditvah časti rdeča zvezda, simbol premagane jugoslovanske armade in totalitarnega režima. Za Peterleta je to dogajanje nerazumno, čeprav dopušča, da rdeča zvezda lahko predstavlja tudi simbol svobode. Napad na ključne osebe vojne za Slovenijo je tudi poskus kriminalizacije enega najzaslužnejših slovenskih osamosvojiteljev Toneta Krkoviča zaradi sestrelitve sovražnega helikopterja nad Ljubljano v času vojne. Gost se dotakne tudi aktualnih razmer v Sloveniji in Evropi. Za slovensko oblast pravi, da zamuja priložnosti, zaradi česar prepoznavnost Slovenije v Evropi bledi. Evropa in Slovenija sta v stiski – pot iz novodobnih zagat pa je po Peterletovem mnenju v spoštovanju sočloveka: »Treba je prisluhniti drug drugemu.« Tako je nastala Evropska unija in tako bo v njej obstala tudi Slovenija. Kot skrajno neevropski in ideološki ocenjuje odnos aktualne slovenske oblasti do financiranja javnega programa v zasebnih šolah. Ideološke delitve, zaradi katerih se država spravi nad pravice svojih državljanov, so po njegovem skrajnost, ki se mora nehati.

Suay Aksoy

Gostja oddaje Intervju bo Suay Aksoy, predsednica Mednarodnega muzejskega sveta ICOM s sedezem v Parizu. Ksenija Horvat jo bo spraševala o novi vlogi sodobnih muzejev, ki niso več le interpreti preteklosti ampak nas obiskovalce spodbujajo, da razmisljamo tudi o izzivih sedanjosti in prihodnosti - izzivih, kot so migracije, segrevanje planeta in ohranjanje kulturne zapuscine narodov v vojni.

Prof.dr. Matevž Tomšič

V pogovoru, ki ga je vodil Jože Možina je prof. dr. Matevž Tomšič spregovoril o svojem področju raziskovalnega in pedagoškega dela Zanimajo ga predvsem elite in njihova (re)produkcija v novih demokracijah srednje in vzhodne Evrope, kamor sodi tudi Slovenija. Tomšič ugotavlja, da se za razliko od Poljske, Češke, Slovaške in Madžarske slovenska vladajoča elita v resnici ni zamenjala, prevladuje kontinuiteta, ki se vleče iz prejšnjega režima. Tudi novi obrazi v politiki, ki smo jim priča vse do dr. Mira Cerarja in Marjana Šarca so po njegovem izbranci starih elit, ki jih s svojim vplivom medijsko podpirajo dokler jih potrebujejo. Zadnji primer je SMC, ki je iz izjemne podpore na predzadnjih volitvah trčil na samo dno. Praktična posledica tega, da so stare elite v Slovenji tako vplivne pa je po njegovem v tem, da Slovenija zmanjšuje prednost, ki jo je imela pred omenjenimi državami, Češka pa jo je po BDP-ju že prehitela. Problem desne sredine in s tem posledično povezano nezmožnost preboja vidi Tomšič v notranjih trenjih med pomladnimi strankami. Aktualni problem Slovenije v sociološko političnem smislu je zanj razraščanje ideološkega monopola, ki želi etatizirati čedalje več javne sfere, ne le zdravstvo ampak tudi šolstvo in seveda medije. Tomšič, ki je tudi predsednik alternativne novinarske organizacije - Združenja novinarjev in publicistov, je bil oster v oceni medijskih razmer v državi. Menil je, da vplivna občila v veliki meri služijo izbrancem in strankam politične levice. Dotaknil se je tudi delovanja javnega zavoda RTV, kjer je izpostavil lanski pogrom po intervjuju z Jožetom Dežmanom na TV Slovenija kot primer evidentne uporabe dvojnih meril. Ob koncu pogovora je gost izhajal iz ugotovitve, da je za sedanje razmere značilna neavtonomna drža številnih ljudi na vodilnih položajih kar vodi v krizo inštitucij tako v Sloveniji kot na evropski ravni. Za Evropo, meni dr. Tomšič je nujna zaustavitev trenda ogrožanja vrednot, ki so staro celino utemeljile oz. vrnitev k idealom idejnih ustanoviteljev Evropske unije De Gasperija, Schumana in drugih.

Janne Teller

Naša gostja je danska pisateljica in nekdanja pogajalka OZN, Janne Teller. V svojih knjigah piše o iskanju smisla, o odnosu do priseljencev, o nasilju nad otroki in celo o nasilju samih otrok. Njene knjige so izredno prevajane, brane, praviloma pa sprožajo tudi ostre polemike. Njena knjiga z naslovom »Nič« je bila na Danskem najprej prepovedana, nato pa je postala obvezno branje. S pisateljico se bo pogovarjala Ksenija Horvat.

Marjan Batagelj

Marjan Batagelj je eden najbolj uspešnih in prepoznavnih slovenskih podjetnikov. Javnosti je dobro znan kot predsednik uprave in večinski lastnik podjetja, ki upravlja s Postojnsko jamo, čeprav je to le del njegovega premoženja, ki ga je ustvaril iz nič, z lastnim znanjem in tveganjem. Manj znano je, da je po poklicu profesor geografije in diplomirani etnolog. Obenem je tudi predsednik Kluba slovenskih podjetnikov, ki mu predseduje že šesto leto. V pogovoru osvetli svoje prve podjetniške korake, težave, odnos z lokalnimi oblastmi. Odkrito opiše dogajanje ob odkritju prisluškovalnih naprav v času prenove hotela Jama pred tremi leti; tam je danes posebne vrste muzej. S ponosom pa pove tudi, da predvideva, da bodo njegovi otroci nadaljevali njegovo pot oz. upravljanje premoženja. Voditeljica Lidija Hren.

Petra Lesjak Tušek

Pomurski Vestnik, glavni časopis regije, ki je bil v začetku meseca kot na kaki tržnici - v naglici in na tiho prodan novemu lastniku, Leu Oblaku. Prodaja se je zgodila prav v letu pomembne obletnice združitve Prekmurja s slovenskim nacionalnim ozemljem. Kateri so drugi poskusi konsolidacije slovenskih medijev? Kaj za preiskovalno novinarstvo pomeni sodni pregon nekdanjih novinarjev Dnevnika? In zdaj že retorično vprašanje, zakaj že petnajst let vsaka vlada predloge za celovito prenovo medijske zakonodaje pušča v predalih. O vsem tem se bo s predsednico Društva novinarjev Slovenije, Večerovo novinarko in urednico Petro Lesjak Tušek, pogovarjala Ksenija Horvat.

Jože Hribernik

Eden najbolj znanih in uspešnih slovenskih odvetnikov je človek posebne vrste. V mladosti ga je zanimalo gledališče a ga je pot pozneje zanesla v pravniške vode. Po rodu je Mariborčan s koreninami na Koroškem in v Sevnici. Kot srednješolec je pisal za takratni satirični list Pavliha, sedaj pa se ukvarja z zagovorom ljudi, ki so osumljeni oz. obtoženi najhujših kaznivih dejanj. Nazadnje je pred krivično obsodbo za umor rešil dr. Milka Noviča, prav tako pa je bil zagovornik v procesih Patria in Depala vas. Odvetnik je že skoraj 50 let, a v pogovoru, ki v vodi Jože Možina razočarano ugotavlja, da je zaradi aktualnih zlorab v pravosodju izrazito razočaran in tudi osebno prizadet. Znan je po tem, da ljudi v hudi stiski vzame tudi brezplačno. Pri tem zaupa lastni presoji oz. instinktu na podlagi katerega začuti kdo je kriv in kdo ne. Pred leti je tako uspel rehabilitirati Martina Uhernika, ki je bil obsojen zaradi umora in obsedel celotno kazen a je Hribernik uspel dokazati, da sploh ni kriv.

dr. Marjan Sturm

Gost Intervjuja bo koroški Slovenec, zgodovinar, politik in do nedavnega predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem – vodil jo je kar 26 let - Marjan Sturm. O njegovem delovanju v okviru Konsenzne skupine, v katerim sodeluje tudi s predsednikom Heimadiensta, o ohranjanju slovenščine, dvojezičnih napisih in možnosti notifikacije Avstrijske državne pogodbe se bo z dr. Sturmom pogovarjala Ksenija Horvat.

Iztok Mirošič

Gost Intervjuja bo eden od najbolj izkušenih slovenskih diplomatov – Republiko Slovenijo je predstavljal v Rimu in Londonu - veleposlanik Iztok Mirošič. Ksenija Horvat se bo z njim pogovarjala o slovenskih odnosih s sosednjimi državami, predvsem z Italijo, o spremembah, ki jih doživlja Evropska unija in o slovenski zunanji politiki.

dr. Metka Klevišar

V nedeljskem intervjuju smo tokrat gostili zdravnico Metko Klevišar, ki s svojim delom in življenjsko zgodbo ter zgledom odgovarja na najtežje dileme, ki zadevajo vsakega človeka - bolezen in smrt. Že kot študentka medicine se je soočila z lastno boleznijo, ki jo je naposled prikovala na invalidski voziček. A to ji ni vzelo volje do življenja. Nasprotno, bolezen je sprejela, se ji prilagodila in vzpostavila kvalitetno življenje na drugi ravni. Občutek sreče, ali bolje zadovoljstva, kot pravi gospa Klevišar ni v zdravju ali bolezni ampak v lastni odločitvi, ki pa je sad zavestnega prizadevanja. Ugotavlja, da ljudje počnemo tudi nemogoče stvari, da bi bili zdravi, pozabljamo pa na odnose, ki so vezivo življenja. In prav v dobre odnose s soljudmi moramo po njenem vlagati več prizadevanj. Leta 1995 je ustanovila Hospic, ki je bila prva ustanova v Sloveniji, ki se je posvetila spremljanju umirajočih. V tem pogledu je Metka Klevišar v slovenskem prostoru prva in unikatna. V intervjuju nam predstavi lastne izkušnje in izkušnje svojcev, ki so spremljali umirajoče. Čas slovesa, poslavljanja, ki je širši javnosti manj znan oz. se o tem ne govori, oriše kot svet oz. blagoslovljen čas saj prihaja do zbližanj na najbolj intimni ravni. Izredno pomembno je za osebno rast in dozorevanje. Ljudi, ki se poslavljajo najbolj zaposluje vprašanje ali je izpolnil svoje poslanstvo pa tudi »kaj je po tem«? Gostja se je dotaknila tudi vprašanja »ali je smrt moč premagati oz. kaj je močnejše od smrti«? Sama meni, da smrt premaga tisto, »kar pride po tem« vendar je zemeljskemu človeku odmaknjeno. Gospa Klevišar verjame v posmrtno življenje in tudi v svetost življenja od rojstva do smrti. Poseben pomen za svojce in skupnost je slovo od pokojnika, pogrebni obred in dejstvo, da ima umrli svoj grob. Prav zato je velika rana v slovenskem narodu dejstvo, da so tisoči žrtev povojnega komunističnega nasilja nepokopani in brez grobov. Svojci tako niso imeli možnosti žalovati in travme se na ta način selijo v prihodnost. Človek svojega življenja po njenem nima v absolutni posesti pravi Metka Klevišar in dodaja: »Mislim, da sta rojstvo in smrt dve tako veliki stvari, da jih mi ne moremo mi v svoje roke vzet.« Zato nasprotuje evtanaziji. Strah pred smrtjo in trpljenjem je normalen a tako enemu kot drugemu se po prepričanju Metke Klevišar preprosto ne moremo izogniti. Pri vprašanju evtanazije gre tudi za občutek zapuščenosti in osamljenosti, kar je ena od ran sodobne družbe. Metka Klevišar je medijsko zelo aktivna kot predavateljica, publicistka in kolumnistka. Redno piše svoj blog, objavlja članke v Družini in nastopa na radiu. V intervjuju, ki ga je vodil Jože Možina se je dotaknila težkih tem o končnih stvareh, ki pa so še kako življenjske in zadevajo vsakega od nas.

prof.dr. Igor Papič

Naš gost je prof. dr. Igor Papič, 44. rektor v 100-letni zgodovini Univerze v Ljubljani, prej dekan Fakultete za elektrotehniko in mednarodno uveljavljeni strokovnjak za elektroenergetske sisteme in pametna omrežja. Ksenija Horvat se bo z rektorjem pogovarjala o pomanjkanju razvojnih sredstev pri delovanju Univerze v Ljubljani, o povezovanju Univerze z inštituti v Sloveniji in z drugimi evropskimi univerzami ter o tem, zakaj so razvite evropske države v prednosti pred revnejšimi evropskimi državami pri črpanju sredstev iz nekaterih evropskih mehanizmov.

Marjan Papež

Za poklicno kariero Marijana Papeža, generalnega direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje velja: od štipendista do generalnega direktorja.Od pripravnika, preko referenta do vodje odseka se je postopoma vzpenjal do funkcije generalnega direktorja, ki jo opravlja že 14 let. Velja za enega najboljših poznavalcev domačega in tujih pokojninskih sistemov. V pogovoru takoj pove, da je najbolj ponosen na digitalizacijo sistema izračunavanja pokojnin, ki so ga izvedli pod njegovim direktorovanjem. Je zagovornik sistema medgeneracijske solidarnosti in v pogovoru tudi pojasni, zakaj nasprotuje idejam o koreniti spremembi pokojninskega sistema, ki bi uvedel možnost, da bi zavezanci že v svoji aktivni dobi začeli namenjati sredstva na svoj račun za svojo pokojnino, ki bi bila odvisna od višine vplačanih prispevkov. Problem, pravi, ni v slabem ali zgrešenem pokojninskem sistemu, temveč v nizkih plačah, od katerih se plačujejo pokojninski prispevki. Voditeljica Lidija Hren.

Sergej Polunin

Gost intervjuja bo Sergej Polunin, eden najbolj nadarjenih in kontroverznih baletnih plesalcev našega časa. Fenomen Polunin je obnorel tudi Slovenijo, da so bile karte za tri predstave v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma razprodane v hipu. O njegovem odnosu do plesa, glasbe in o njegovih kontraverznih objavah na družabnih omrežjih se je z njim pogovarjala Ksenija Horvat.

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 ...