Po podatkih vrhovnega sodišča je bilo v primeru založenih oporok 510 takšnih, kjer materialnopravne posledice niso nastale, 221 pa je takih, ki jih sodišča niso razglasila, ker zapustnik ob smrti ni zapustil nobenega premoženja. V nekaterih primerih je do spregleda oporok prišlo zaradi spremembe ali nepopolnosti oporočiteljevih osebnih podatkov.

Dediči lahko vložijo zahtevek pri državnemu pravobranilstvu

Tisti državljani, ki menijo, da jim je zaradi ravnanja sodišča ob nerazglasitvi oporoke nastala škoda, na podlagi 14. člena zakona o državnem pravobranilstvu vložijo zahtevek pri državnem pravobranilstvu, ki bo skušalo sporno razmerje rešiti na sporazumen način. Opozarjajo, da vložitev tovrstnega zahtevka ni procesna predpostavka za vložitev tožbe.

Notarska zbornica: vse oporoke morajo biti vpisane v register

Na notarski zbornici opozarjajo, da morajo biti po 108. Členu zakona o notariatu vse oporoke, ki jih sestavijo sodišča ali odvetniki, oziroma jih ti sprejmejo v hrambo, in tiste, ki so pripravljene v obliki notarskega zapisa, vpisane v Centralni register oporok, ki ga vodi zbornica. Zakon tudi določa, da morajo odvetniki in sodišča, ki so jim bile oporoke dane v hrambo, najkasneje v 15 dneh po prevzemu oporoke v hrambo posredovati Notarski zbornici Slovenije zahtevo za vpis oporoke v Centralni register oporok.

Vpisane oporoke, sestavljene pred registrom

V Centralni register so zdaj vpisane tudi vse tiste oporoke, ki so bile sestavljene še pred letom 2007, ko je bil register vzpostavljen. Centralni register zagotavlja, da se bo prenos zapuščinskih zadev izvršil v skladu z oporoko, ki jo je sestavil oporočitelj in da se oporoka ne bo izgubila ali založila, pojasnjujejo na zbornici.

Foto: BoBo