Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Koda - Arhiv

Koda: Bodo banke uvedle ležarine za depozite fizičnih oseb?

V oddaji Koda tokrat o možnosti uvedbe ležarin za bančne depozite fizičnih oseb. Večina slovenskih bank je sicer že pred časom uvedla ležarine za določena stanja na poslovnih računih, o ležarinah na depozite fizičnih oseb doslej javno ni bilo prav veliko govora, se pa ta razprava krepi drugje po Evropi. Sicer bo Evropska centralna banka v tem tednu predstavila sveženj spodbujevalnih ukrepov, ki bi lahko presegli visoka pričakovanja vlagateljev. V oddaji bodo predstavili tudi vzpon tako imenovanih »neobank«, ki ponujajo izključno digitalne produkte in so povzročile, da se potrošniki vedno bolj usmerjajo v nove modele, kar je v škodo tradicionalnim bankam za poslovanje s prebivalstvom. Pod drobnogled bo ekipa Kode vzela N26, Revolut in Monese, ter preverila njihove prednosti in slabosti. Po podatkih FURSa namreč že skoraj 10 tisoč Slovencev uporablja storitve N26, 3.500 pa jih ima Revolut.

Koda: Razmere v domovih za starejše

Novo sezono v uredništvu Kode nadaljujemo tam, kjer smo pred poletjem končali - v domovih za starejše. Razmere so marsikje še vedno slabe in tega, kot opozarjajo v domovih, niti dodatni trije milijoni evrov, ki jih socialnim zavodom od oktobra prinaša Aneks štev. 2 k Splošnemu dogovoru, ne bodo rešili. Medtem, ko država in pristojne inštitucije iščejo rešitve, z večletno zamudo pripravljajo nove zakone in normative, in tehtajo od kod vzeti denar, pa svojci in zaposleni poročajo o novih in novih primerih nečloveškega ravnanja z uporabniki v nekaterih domovih za starejše. Na nevzdržne razmere je v javnem pismu predsedniku vlade, ministrom in poslankam ter poslancem ponovno opozorilo tudi društvo Srebrna nit.

Koda: Slabšanje razmer v domovih za starejše

Razmere v slovenskih domovih za starejše se izrazito slabšajo. Iz številnih domov sporočajo, da je že zadostna količina čaja, posedanje nepomičnih stanovalcev in kopel vsaj enkrat tedensko razkošje, ki ga je pogosto potrebno plačati. Stiska je velika, tako med oskrbovanci in njihovimi svojci, kot tudi zaposlenimi v domovih. Da z dolgotrajno oskrbo v Sloveniji ni tako, kot bi moralo biti, našo državo vztrajno opozarja tudi Evropska komisija in zahteva reforme. Ministrstvo za zdravje sicer napoveduje, da bo letos le pripravilo Zakon o dolgotrajni oskrbi, a brez dodatne finančne injekcije države, tudi zakon ne bo prinesel željenih rešitev. O težavah domov za starejše in o predlogih rešitev v oddaji Koda.

Koda: Slovenija na tabletah

V ZDA poteka prvi proces proti farmacevtskim družbam, ki jih obtožujejo odločilne vloge v tako imenovani krizi opioidov. Preveliki odmerki sredstev za lajšanje bolečin, pogosto v kombinacijah z ilegalnimi mamili, namreč vsak dan ubijejo 130 Američanov. Tudi v Sloveniji opažamo, da poraba opioidov, ki so tipična skupina zdravil, za katere velja, da v terapevtskih odmerkih zdravijo akutno in kronično bolečino, v toksičnih odmerkih pa ubijajo, že vsa leta narašča. Kako pa je s porabo antidepresivov? Po predpisanih receptih jemlje antidepresive nekaj manj kot sedem odstotkov prebivalcev. Največ jih predpišejo v zasavski regiji, sledita goriška in koroška. Ženskam predpišejo še enkrat več antidepresivov kot moškim. Zgolj spremljanje porabe antidepresivov pa še zdaleč ni pokazatelj stanja duševnega zdravja Slovencev. Potrebna bi bila celostna študija, opozarjajo strokovnjaki, vendar je bila zadnja taka študija opravljena pred trinajstimi leti. Podrobnosti v oddaji Koda.

Koda: Pomanjkljiva gradbena zakonodaja

Leto dni je, odkar so začeli veljati trije novi zakoni s področja urejanja prostora in gradnje. Poskrbeli naj bi za boljšo preglednost, pospešili postopke pridobivanja gradbenih dovoljenj in poenostavili nekatere druge. Pa so jih res? Kritiki pravijo, da so postopki zdaj še dolgotrajnejši, kupci pa zaradi neurejene dokumentacije nepremičnin le stežka pridobijo bančno posojilo. Tudi na Ministrstvu za okolje in prostor ugotavljajo, da bo gradbeno zakonodajo treba spremeniti. Pripravili so nekaj predlogov sprememb Zakona o urejanju prostora in Gradbenega zakona, ki so že v javni obravnavi.

Koda: Sporne delovne prakse

V eni od trgovin so morale trgovke odkupovati gnilo zelenjavo, ki je trgovina ni prodala, da poslovalnica ne bi imela izgube. V neki drugi trgovini je morala prodajalka po velikonočnih praznikih odkupiti 80 jajc, ker jim je potekel rok uporabe. Spet v tretji trgovini pritiskajo na prodajalke, da prodajo čim več izdelkov v akciji in če jih ne prodajo dovolj, jih kupujejo same. To je le nekaj spornih delovnih praks, na katere bodo opozorili v oddaji Koda.

Koda: Vzdržnost pokojninskega sistema

Skupščina Sklada obrtnikov in podjetnikov je potrdila znižanje pokojnin iz poklicnega pokojninskega zavarovanja za tretjino, čeprav te že zdaj v povprečju znašajo skromnih 84 evrov. Na slabšem bo več kot devet tisoč zavarovancev sklada. Razočarani obrtniki in podjetniki zahtevajo revizijo poslovanja Sklada in zaščito države. Predlagajo, da se sredstva v višini 165 milijonov evrov in obveznosti Sklada prenesejo na ZPIZ, s čimer pa se država ne strinja. Stališče Ministrstva za delo je jasno: SOP je zasebni pravi subjekt, obveznosti države pa so zgolj zagotavljati sredstva za izplačilo minimalnih pokojnin za tiste upokojene člane, ki so pridobili pravice do skladove pokojnine od njegove ustanovitve do leta 1983. O tem, kako se bo razpletla zgodba z obrtniškimi pokojninami v oddaji Koda.

Koda: Bi morali v šolah prepovedati pametne telefone?

Pametne naprave so v zadnjih letih postale naš zvesti spremljevalec - uporabljamo jih za delo, igro, učenje, komuniciranje, preganjanje dolgčasa. A vse to ima tudi slabe plati, med drugim pretirana uporaba vodi v razdraženost, anksioznost, odvisnost in slabše rezultate v šoli. Prav zaradi tega je Francija lani prepovedala uporabo pametnih naprav v osnovnih šolah. Bi morala o podobnem ukrepu razmišljati tudi Slovenija? Ministrstvo za izobraževanje o splošni prepovedi telefonov v slovenskih šolah ne razmišlja, prepričano je, da je to področje dobro urejeno in da morajo šolam dovoliti avtonomno odločanje. Mnenja strokovnjakov o prepovedi pa so različna.

Koda: Kako kakovostno vodo pijemo?

Slovenci se radi pohvalimo, da imamo kakovostno vodo. Pa je to res? Zaradi odlaganja gradbenih odpadkov v bližini vodovarstvenega območja na območju Mežakle je ogrožen vodni vir za več kot 15 tisoč prebivalcev Bleda in okolice. V slabem stanju je tudi več vodnih virov drugod po državi, okoli 130 tisoč Slovencev pa sploh ne ve, kakšno vodo pijejo. Podrobnosti v oddaji Koda v torek, 7. maja ob 17.30 na TV Slovenija 1.

Koda: 6-urni delovnik za polno plačo

V podjetju Donar imajo že leto dni šesturni delovnik za polno plačo. Rezultati so presenetljivi: delavci so manj utrujeni, naredijo pa enako kot prej ali pa celo več. Po vzoru podjetja Donar bo šesturni delovnik v nekaterih oddelkih kmalu poskusno uvedlo še velenjsko podjetje Plastika Skaza, kjer trenutno dela 369 ljudi. V poskusni fazi bodo vključili 40 zaposlenih v informatiki, kadrovski in nabavni službi ter v računovodstvu. Kako pa razmišljajo v drugih podjetjih? In, je Slovenija pripravljena na šesturni delovnik za polno plačo? Podrobnosti v oddaji Koda v torek, 30. aprila ob 17.30 na TV Slovenija 1.

Koda: Onecoin

26. aprila se bo v New Yorku začelo sojenje Konstantinu Ignatovu, obrazu domnevne piramidne sheme Onecoin, Bolgaru, ki je pod pretvezo izdaje kriptovalute skupaj s sestro po vsem svetu opeharil več milijonov ljudi, med njimi tudi več tisoč Slovencev. Da ponudbe, ki temeljijo na sistemu »povabi prijatelje in družino«, zelo spominjajo na piramidne sheme. Pri teh pa imajo dobiček le tisti na samem vrhu hierarhije, praviloma na račun drugih udeležencev, je že pred dvema letoma opozarjala tudi Zveza potrošnikov Slovenije. Za kaj gre v zadevi Onecoin, kje in na kakšen način lahko opeharjeni vlagatelji uveljavljajo svoje pravice, komu naj prijavijo sum goljufije, kako naj se organizirajo za eventualno skupinsko tožbo in kdo so najbolj vplivni Slovenci v razvpiti verigi Onecoin. Menda so se nekatera imena pojavila že v nekaterih preteklih prevarah: v primeru Uniaco SiteTalk, v zloglasni ponzijevi shemi Finanzas Forex in v drugih Forex prevarah, v prevarah z albanskimi certifikati in še drugih podobnih zgodbah.

Koda: Domovi za starejše

9 evrov doplačila za kopanje, 2 evra za pomoč pri obuvanju elastičnih nogavic, en evro za namestitev slušnega aparata, en evro za dodatno menjavo plenice. To so le nekatera doplačila, ki še dodatno dražijo bivanje v domovih za starejše, marsikateri stanovalec pa si jih preprosto ne more privoščiti. Zato je društvo Srebrna nit – Združenje za dostojno starost že dvakrat pozvalo pristojne, naj ukrepajo, vendar neuspešno. Kaj torej stanovalcem pripada iz naslova plačila oskrbe in nege glede na stopnjo, v katero so razvrščeni glede na njihove potrebe? Zakaj nekateri domovi, ki izkazujejo dobičke, kljub temu višajo oskrbnino? Zakaj so investicije v domove za starejše vse nižje? Zakaj je država zadnji dom za starejše zgradila leta 2004, od takrat pa podeljuje zgolj koncesije in zakaj na sistemsko ureditev področja skrbi za starejše, zlasti z vidika financiranja, čakamo že dve desetletji? O vsem tem v oddaji Koda v torek, 16. aprila ob 17.30 na TV Slovenija 1.

Koda: Visoke cene nepremičnin

Komu so namenjena pregrešno draga stanovanja ob Gosposvetski ulici v Ljubljani, kjer bo za kvadratni meter treba odšteti tudi do sedem tisoč evrov? In kako visoko bodo še poletele cene nepremičnin, ki so se lani zvišale še za dobrih 18 odstotkov? Indeks cenovne dostopnosti kaže, da si številni stanovanja ne morejo kupiti, po drugi strani pa primanjkuje na tisoče neprofitnih stanovanj za mlade in tudi manj mlade, ki nimajo dovolj denarja za nakup lastnega doma. V Nacionalnem stanovanjskem programu do leta 2025 so sicer cilji jasni: uravnotežena ponudba primernih stanovanj, lažja dostopnost do stanovanj, kakovostna in funkcionalna stanovanja, večja stanovanjska mobilnost prebivalstva. In kakšne so trenutne razmere na slovenskem stanovanjskem trgu?

Koda: Veterinarske storitve

Lastniki hišnih ljubljenčkov dobro vedo, da so lahko stroški veterinarskih storitev kar hud zalogaj. Za dobrobit svoje živali morajo za zdravljenje nemalokrat odšteti tudi po več sto evrov. Zgodba je drugačna, ko zaradi nestrokovnosti pride do zapleta, za katerega nihče ne želi prevzeti odgovornosti, račun za slabo opravljeno storitev pa zaradi tega ni nič nižji. Zato so v uredništvu oddaje tokrat vzeli pod drobnogled veterinarske storitve za male živali. Pojasnili bodo, kdo in na kakšen način nadzira kvaliteto veterinarskih storitev, po katerem ključu se določajo cene, zakaj so cene med slovenskimi kraji tako različne. Od desetih naključno izbranih veterinarskih ambulant iz sedmih različnih regij, ki so jih iz uredništva Kode pozvali, naj jim sporočijo cene najpogostejših veterinarskih storitev, se jih je odzvalo osem. Podatki kažejo, da so veterinarske storitve najdražje v ljubljanski regiji, najcenejše pa v Prekmurju. Največja, približno 2,5- kratna razlika je pri cenah sterilizacije psice in kastracije psa, klinični pregled je v Ljubljani enkrat dražji kot v Murski Soboti in Ljutomeru, kjer so nižje tudi cene cepljenja, čeprav je med njimi najmanj razlik. Nekateri lastniki malih živali se sicer odločijo za zavarovanje, ki ga pri nas ponujajo tri zavarovalnice, zavarovalne premije pa so odvisne od obsega zavarovanja in se začnejo pri 50 evrih letno. Zavarovalnice krijejo največ 75 odstotkov zneska zdravljenja in postavljajo zelo stroge pogoje.

Koda: Težave z digitalizacijo zdravstva

V začetku marca je javnost razburila novica, da so bili izvidi in napotnice pacientov izolske bolnišnice z začetka leta 2016 dostopni kar prek spletnega iskalnika Google. Nekaj dni zatem je veliko prahu dvignila informacija o nepooblaščenih vpogledih v kartoteko nekdanje ministrice za zdravje. Kako varni so podatki o našem zdravju in koliko je zlorab občutljivih osebnih podatkov? Odgovore na ta in mnoga druga vprašanja smo iskali z gosti predsednico Zdravniške zbornice Zdenko Čebašek - Travnik, Simonom Indiharjem z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in odvetnico Natašo Pirc Musar.

Koda: Transmaščobam v Sloveniji so šteti dnevi

Bodo rogljički, vaflji, piškoti, prigrizki, namazi in slaščice kmalu manj škodljivi za naše zdravje? Od 5. aprila bo po vzoru razvitejših držav tudi Slovenija močno omejila dovoljeno vsebnost zdravju škodljivih transmaščobnih kislin v živilih. Pravilnik o najvišji dovoljeni vsebnosti transmaščobnih kislin v živilih določa, da živila lahko vsebujejo največ dva grama transmaščob na sto gramov skupnih maščob, omejitev bo veljala za vsa živila, tudi uvožena, ter za obroke v gostilnah in obratih javne prehrane. Nekateri trgovci pa v teh dneh že hitijo z razprodajo zalog. Zato skrbno berite deklaracije! Podrobnosti v Kodi v torek, 19. marca ob 17.30 na TV Slovenija 1.

Koda: Kemikalije v oblačilih

Trgovka, zaposlena v eni večjih slovenskih trgovin s tekstilom, je zaradi kemikalij v oblačilih, ki jih prodajajo, dobila izpuščaje po rokah. Zato so v oddaji Koda preverili, kako strupena so naša oblačila. Ko kupujemo, nas najbolj zanimata znamka oblačila in cena, manj pa kemična obdelava proizvoda. Zanemarjamo pa dejstvo, da se ob vseprisotnosti kemikalij v našem življenju počasi in po malem zastrupljamo tudi z oblačili. Na to namreč že več let opozarja tudi Greenpeace, ki je leta 2014 naredil obsežno kampanjo Detox. Takrat je še posebej opozoril, da Kitajska ostaja največji proizvajalec tekstila na svetu in hkrati tudi največji uporabnik kemikalij, zato je kitajsko vlado pozval, naj pomaga zaustaviti uporabo nevarnih kemikalij v tekstilni industriji. Od vodilnih svetovnih znamk oblačil je tudi zahteval, da se podjetja zavežejo k prenehanju uporabe vseh nevarnih kemikalij do leta 2020.

Koda: Gradnja na poplavnem območju

V oddaji Koda bodo govorili o gradnji na poplavnih območjih. Iztočnica za temo je primer na Drenovem griču, kjer so začeli gradnjo 78 vrstnih hiš, ki bodo stale na poplavnem območju. Preverili bodo, ali drži trditev sosedov, da bo investitor z gradnjo ogrózil vse sosednje hiše in kako je sploh lahko dobil dovoljenje za gradnjo. Gledalcem bodo predstavili tudi druge primere gradnje na poplavnih območjih in posledice, ki pri tem nastanejo. Preverili pa bodo tudi, ali drži napoved, da bo škoda zaradi močnejših neurij in poplav v prihodnosti vse večja, ker naj bi občinske in mestne uprave v zadnjih desetletjih zanemarjale vzdrževanje protipoplavne infrastrukture, nepremišljeno izdajale dovoljenja za gradnjo na poplavnih območjih in uzakonile črne gradnje.

Koda: Ljubezenske prevare na spletu

Na Facebooku vas privlačen moški prosi za prijateljstvo, predstavi se kot zdravnik ali vojak na misiji, delavec na naftni ploščadi, novinar na vojnem območju. Spletni klepet preraste v prijateljstvo, to pa v ljubezen. Kar naenkrat pa ljubimec potrebuje denar, veliko denarja. Zveni znano? Tovrstnih spletnih prevar je vse več, svarijo strokovnjaki, zato bodo v Kodi, preverili, zakaj se tako zlahka ujamemo v past premetenih goljufov. Pogovarjali so se tudi z evropskim poslancem Francem Bogovičem in novinarjem Boštjanom Veseličem, ki so jima na Facebooku ukradli identiteto. Gledalci pa boste slišali tudi izpoved dekleta, ki jo je po spletu nadlegoval moški, ki se izdaja za spletnega administratorja. V Kodi torej o dobro spletenih kriminalnih mrežah, ki lovijo na limanice naivne uporabnike družbenih omrežij, o tem, zakaj tako zlahka nasedemo prevaram, kdo so žrtve in kdo storilci, pa tudi o tem, da se nadlegovanje iz virtualnega sveta lahko prenese tudi v resnični svet.

Koda: Jemo varno meso?

Kako najnovejši mesni aferi – sporno poljsko meso in sporno meso športnih konj, na katero je pred kratkim opozorila uprava za varno hrano - vplivata na potrošnikove navade, bomo v oddaji Koda preverjali 19. februarja. Dejstvo je, da je marsikateri med nami zdaj bolj previden pri kupovanju mesa za domačo uporabo, zato se bomo med drugim v oddaji osredotočili predvsem na gostinske obrate, kjer je velikokrat pri nabavi surovine še vedno glavno vodilo nizka cena, gosti pa praktično nimajo možnosti, da bi preverili, kaj so dobili na krožnik. Dotaknili se bomo tudi sistema javnega naročanja, predvsem, kar zadeva vrtce in šole ter domove za starejše. V oddaji pa bomo preverili tudi dogajanje na črnem in sivem mesnem trgu v Sloveniji (dobili smo namreč nekaj namigov gledalcev), preverili bomo, kaj se skriva za oglasi, v katerih različni ponudniki ponujajo meso, pojasnili pa bomo tudi vpliv bolnega mesa na zdravje ljudi. O vsem tem v Kodi, 19. februarja ob 17.30 na TV Slovenija 1.

1 2 3 4