Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Koda - Arhiv

Koda: Kakšna bo usoda dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja?

Poslanci bodo na seji, ki se bo začela 16. decembra, predvidoma obravnavali tudi predlog Levice za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Upravni odbor ZZZS je sicer opozoril, da je višina predlaganega pavšalnega prispevka 29 evrov prenizka, da bi zagotavlja vzdržnost zdravstvene blagajne. Kot ocenjujejo, naj bi v zdravstveni blagajni zmanjkalo kar 70 milijonov evrov letno. Kaj te ugotovitve pomenijo za usodo predloga novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s katero naj bi ukinili sedanje dopolnilno zdravstveno zavarovanje.

Koda: Kje je Slovenija v primerjavi z naprednimi državami, ko gre za vprašanja reproduktivnih pravic žensk

S pomočjo postopkov umetne oploditve se v Sloveniji rodi približno 1300 otrok na leto, kar pomeni okoli pet odstotkov vseh otrok. V treh slovenskih centrih za zdravljenje neplodnosti – v UKC Ljubljana, UKC Maribor in Porodnišnici Postojna – opravijo od 3000 do 4000 ciklov zunajtelesne oploditve na leto; uspešno zanosi in donosi približno tisoč žensk. Pa vendar nekaterim ženskam te možnosti niso na voljo. Slovenka, ki je zaradi starostne omejitve v Sloveniji postopek umetne oploditve opravila na Češkem, toži slovensko ZZZS, da bi ji ta povrnila stroške postopka. Primer je zdaj na Ustavnem sodišču.

Koda: Katere koristi prinaša 5G in kako upravičen je strah pred njim?

V novo desetletje tudi v Sloveniji vstopamo z uvedbo novega standarda mobilne telekomunikacije 5G, ki pa še pred vpeljavo dviguje veliko prahu in sproža številna vprašanja. Na ministrstvu za javno upravo pravijo, da bodo frekvence podeljene po sprejetju strategije upravljanja z radiofrekvenčnim sprektrom v RS, ki naj bi jo vlada potrdila predvidoma 5. decembra. V prihodnjem letu naj bi frekvence, ki so namenjen za 5G telefonijo, objavili v dveh javnih razpisih: eden bo za nacionalno pokrivanje, drugi pa za lokalno pokrivanje, podeljene pa naj bi bile do konca prihodnjega leta. V Gibanju za človeku prijazno tehnologijo medtem napovedujejo zakonodajni predlog, ki bo odložil uvajanje po njihovem mnenju sporne tehnologije, dokler se ne preučijo neodvisne znanstvene študije o dokazanih vplivih na zdravje ljudi, živali in okolje.

Koda: Tekstilna industrija je druga največja onesnaževalka okolja na svetu, takoj za naftno

Slovenec zavrže približno 18 kilogramov oblačil letno. Stroka opozarja: ne samo plastika in segrevanje ozračja, skrbeti bi nas morala tudi pretirano kupovanje in raba oblačil. Evropska unija naj bi do leta 2025 uvedla obvezno ločeno zbiranje tekstila, v nekaterih državah so se problematike lotili že danes. Eden izmed primerov dobre prakse je Nemčija, ki je sprejela ukrep, da mora biti 50 odstotkov tekstilij v javnih naročilih iz trajnostnih virov. Prvi korak pa lahko naredimo že sami. Če želimo sebi, zanamcem in planetu dobro, je nujno zmanjšati brezglavo nakupovanje novih oblačil po tri ali štiri evre, ki jih oblečemo le enkrat ali pa sploh ne.

Koda: Ste po novem še kreditno sposobni?

S prvim novembrom so začela veljati nova pravila Banke Slovenije pri pridobivanju posojil. Kaj to pomeni v praksi? Štiričlanska družina, v kateri starša prejemata povprečno slovensko plačo in preživljata dva mladoletna otroka, lahko po izračunu Združenja bank dobi 60 tisoč evrov posojila. Za nakup stanovanja je to odločno premalo. Na Banki Slovenije v bran novim pravilom odgovarjajo: Slovenci se zadolžujejo prek svojih zmožnosti. Slišati je sicer ocene, da bi Banka Slovenije morala slediti nacionalnim strategijam in odločitve sprejemati tudi v sodelovanju z izvršno oblastjo. Morda pa bi Slovenija lahko sledili zgledu nekaterih držav, kot so Avstrija, Nemčija, Danska, Švedska, kjer stanovanjska posojila podeljuje država.

Koda: Finančne goljufije - pohlep ali naivnost?

Fair-play, Catch the Cash, Zdenex, Finanzas Forex, Tirn, Mat Project, FX Run – gre za različna imena, a podobne goljufije po vzoru Ponzijeve sheme. Vsem je skupno to, da posamezniki obogatijo, ker se s tem celo poklicno ukvarjajo, številni naivni vlagatelji pa seveda obubožajo. Tudi Slovenci smo se opekli z že kar nekaj finančnimi piramidami, eden novejših primerov, ki še ni dobil sodnega epiloga, je Nitesco Impleo. Hrvaško podjetje je v času, ko je novačilo nove vlagatelje, tudi v Sloveniji, ponujalo kar 60-odstotni letni donos na bančni depozit - banke v Sloveniji so ponujale le okoli tri odstotke na leto. Naivni vlagatelji so pričakovano ostali praznih rok, a tako kot običajno, so goljufijo prijavili policiji le redki.

Koda: Je mama lahko dovolj dobra osebna asistentka?

Zakon o osebni asistenci, ki je stopil v veljavo januarja letos, daje invalidom pravico do osebnega asistenta, ki jim pomaga pri izvajanju vsakodnevnih aktivnosti, katerim sami zaradi oviranosti niso kos. Zakon je velika pridobitev, vendar je nekaj stvari v njem nedorečenih, opozarjajo v društvu YHD in zvezi Sonček. Menijo, da uporabnik osebne asistence pogosto ni subjekt in ni v središču pozornosti, kot je to zapisano v zakonu o osebni asistenci, ampak je zgolj objekt različnih interesov. Prepričani so, da je sorodnik invalidne osebe lahko le izjemoma tudi osebni asistent. Starši se seveda s tako oceno ne strinjajo.

Koda: Kaj prinaša predlog stanovanjskega zakona?

Predlog novega stanovanjskega zakona, ki so ga pripravili na ministrstvu za okolje in prostor, naj bi rešil številna vprašanja, ključna vsebina zakona pa je dejavnost države in občin pri zagotavljanju večjega števila javnih najemnih stanovanj. Sodeč po anketi Stanovanjskega sklada v Sloveniji primanjkuje nekaj manj kot 10.000 javnih najemnih stanovanj, od tega polovica v Ljubljani. Kako bo v prihodnje urejen najemniški trg? Kdo bo lahko deležen poroštva države pri najemu stanovanjskega kredita? Kako bo država spodbudila lastnike praznih stanovanj, da bi jih vendarle oddali? Bodo po novem nerazumno visoke tržne najemnine omejen? In katere novosti čakajo upravnike večstanovanjskih stavb?

Koda: Rdeča luč izdelkom s CBD

Evropska komisija je izdelke s kanabinoidom CBD umestila v katalog novih živil, to pa pomeni, da je pred široko rabo teh izdelkov potrebna ocena tveganja oziroma presoja varnosti dolgotrajnega uživanja teh izdelkov. Proizvajalci so zaradi tega na nogah, saj pravijo, da bo takšna odločitev uničila njihovo dejavnost in spodbudila razcvet črnega trga. Na Ministrstvu za zdravje pojasnjujejo, da bodo s prepovedjo preprečili morebitne zastrupitve in nered na tržišču, nova regulacija pa naj ne bi vplivala na izdelke, kot so semena, konopljino olje, konopljina moka in izdelki iz nje, denimo piškoti, testenine, ploščice, za katere pridelovalec, proizvajalec ali prodajalec lahko dokaže zgodovino varne uporabe v Evropski uniji. Ti izdelki bodo ostali v prodaji, če so proizvedeni iz industrijske konoplje, ki vsebuje manj kot 0,2 odstotka THC, in vsebujejo le naravno prisoten CBD. V Inštitutu ICANNA opozarjajo, da nove omejitve prizadenejo tudi raziskave na tem področju, saj financiranje iz državnih virov ne bo več mogoče, podjetja ne bodo želela več vlagati, ker je trg negotov, zavrte pa bodo tudi vse vrste raziskav, od diplomskih nalog do kliničnih raziskav.

Koda: Krisovo zdravilo bi lahko plačala zdravstvena zavarovalnica

Kris Zudič iz Kopra ima najhujšo obliko redke genske bolezni spinalna mišična atrofija: ne more sedeti brez opore, pogosto potrebuje pomoč pri dihanju in hranjenju. 95 odstotkov takšnih otrok umre do 18. meseca starosti. Da bi 19-mesečnemu dečku omogočili zdravljenje z zdravilom Zolgensma, ki je trenutno na voljo le v ZDA, je denar zbirala vsa Slovenija. Zato bodo v Kodi tokrat iskali odgovore na vprašanja: kaj storiti, če vaš otrok nujno potrebuje zdravilo, ki stane več kot dva milijona evrov in še ni registrirano pri nas - je edina rešitev dobrodelna akcija? V katerem primeru tako zdravilo financira Zdravstvena zavarovalnica? Lahko politika vrtoglavih cen ogrozi dostopnost do drugih zdravil in trajno vzdržnost zdravstvenega sistema? Pojasnili pa bodo tudi, kako učinkovito je zdravilo Zolgensma pri bolnikih, ki so ga že prejeli, in kakšni so morebitni stranski učinki.

Koda: Azbest - tihi ubijalec

Proizvodnja in prodaja azbesta sta v Sloveniji prepovedana že 20 let, kljub temu njegova smrtonosna vlakna še vedno najdemo v marsikaterem objektu in izdelku. Po neuradnih podatkih naj bi bila kar četrtina hiš v Sloveniji prekrita z azbestnimi kritinami, problematične pa so tudi izolacije in obloge za cevovode, izolacije za grelne naprave, talne obloge, kot so ploščice in linolej, straniščne školjke in cisterne za vodo. V zraku nastanejo največje koncentracije azbestnih vlaken pri obnovitvenih delih: adaptacijah stanovanj, predelavi sten in instalacij, zamenjavah talnih oblog in strešnih kritin ter pri rušenju starejših objektov, v katerih so vgrajeni azbestni materiali. Pri teh delih so najbolj izpostavljeni poklicni delavci. Vdihavanje prahu pa je, če so posegi nestrokovni, nevarni tudi za stanovalce, njihove sosede in mimoidoče. Čeprav strokovnjaki opozarjajo, da vrhunec obolenj šele prihaja, še vedno nimamo evidence azbestnih odlagališč in objektov, prav tako država nima akcijskega načrta, kako in predvsem do kdaj bo Slovenijo očistila vsega nevernega azbesta.

Koda: Kako škodljive so e-cigarete?

Nacionalni inštitut za javno zdravje odsvetuje kajenje elektronskih cigaret, iz Združenih držav Amerike namreč poročajo že o šestih smrtnih primerih, povezanih s kajenjem teh cigaret. Za tovrstnimi boleznimi naj bi v ZDA zbolelo približno 400 ljudi v 33 ameriških zveznih državah. Uporabniki elektronskih cigaret so po drugi strani prepričani, da gre za zaroto tobačne industrije, ki se boji, da bo izgubila dobičkonosno tržišče. Kakšne bodo dolgoročne posledice vdihavanja topil, arom in ostalih sestavin elektronskih cigaret, bo sicer znano čez nekaj desetletij, že zdaj pa vemo, da je v 20. stoletju zaradi kajenja umrlo 100 milijonov ljudi, v 21. pa stroka pričakuje milijardo smrti.

Koda: Električni skiroji

Na slovenskih pločnikih, ulicah, cestah je vse več električnih skirojev. Povečuje se njihova zasebna uporaba, pojavili so se tudi že ponudniki teh skirojev za kratkotrajno izposojo. Vse več pa je tudi poškodb, v ljubljanskem UKC so samo letos obravnavali že 220 poškodovanih voznikov skirojev. In medtem, ko v številnih državah vožnjo z električnimi skiroji na površinah za pešce prepovedujejo, Slovenija ubira ravno nasprotno pot. Ministrstvo za infrastrukturo predlaga, da bi bilo mogoče skiroje v cestnem prometu uporabljati na površinah za pešce in kolesarje, pri čemer pa bi morali uporabniki hitrost vožnje prilagoditi površini, po kateri se gibajo. Med slabostmi tega prevoznega sredstva pa kritiki med drugim izpostavljajo tudi električno energijo, ki je potrebna za njegovo delovanje in večinoma ne prihaja iz čistih virov, ter baterijo, ki po njegovi razmeroma kratki življenjski dobi ostane kot odpadek. Več v oddaji Koda v torek, 17.septembra ob 17.30 na TV Slovenija 1.

Koda: Bodo banke uvedle ležarine za depozite fizičnih oseb?

V oddaji Koda tokrat o možnosti uvedbe ležarin za bančne depozite fizičnih oseb. Večina slovenskih bank je sicer že pred časom uvedla ležarine za določena stanja na poslovnih računih, o ležarinah na depozite fizičnih oseb doslej javno ni bilo prav veliko govora, se pa ta razprava krepi drugje po Evropi. Sicer bo Evropska centralna banka v tem tednu predstavila sveženj spodbujevalnih ukrepov, ki bi lahko presegli visoka pričakovanja vlagateljev. V oddaji bodo predstavili tudi vzpon tako imenovanih »neobank«, ki ponujajo izključno digitalne produkte in so povzročile, da se potrošniki vedno bolj usmerjajo v nove modele, kar je v škodo tradicionalnim bankam za poslovanje s prebivalstvom. Pod drobnogled bo ekipa Kode vzela N26, Revolut in Monese, ter preverila njihove prednosti in slabosti. Po podatkih FURSa namreč že skoraj 10 tisoč Slovencev uporablja storitve N26, 3.500 pa jih ima Revolut.

Koda: Razmere v domovih za starejše

Novo sezono v uredništvu Kode nadaljujemo tam, kjer smo pred poletjem končali - v domovih za starejše. Razmere so marsikje še vedno slabe in tega, kot opozarjajo v domovih, niti dodatni trije milijoni evrov, ki jih socialnim zavodom od oktobra prinaša Aneks štev. 2 k Splošnemu dogovoru, ne bodo rešili. Medtem, ko država in pristojne inštitucije iščejo rešitve, z večletno zamudo pripravljajo nove zakone in normative, in tehtajo od kod vzeti denar, pa svojci in zaposleni poročajo o novih in novih primerih nečloveškega ravnanja z uporabniki v nekaterih domovih za starejše. Na nevzdržne razmere je v javnem pismu predsedniku vlade, ministrom in poslankam ter poslancem ponovno opozorilo tudi društvo Srebrna nit.

Koda: Slabšanje razmer v domovih za starejše

Razmere v slovenskih domovih za starejše se izrazito slabšajo. Iz številnih domov sporočajo, da je že zadostna količina čaja, posedanje nepomičnih stanovalcev in kopel vsaj enkrat tedensko razkošje, ki ga je pogosto potrebno plačati. Stiska je velika, tako med oskrbovanci in njihovimi svojci, kot tudi zaposlenimi v domovih. Da z dolgotrajno oskrbo v Sloveniji ni tako, kot bi moralo biti, našo državo vztrajno opozarja tudi Evropska komisija in zahteva reforme. Ministrstvo za zdravje sicer napoveduje, da bo letos le pripravilo Zakon o dolgotrajni oskrbi, a brez dodatne finančne injekcije države, tudi zakon ne bo prinesel željenih rešitev. O težavah domov za starejše in o predlogih rešitev v oddaji Koda.

Koda: Slovenija na tabletah

V ZDA poteka prvi proces proti farmacevtskim družbam, ki jih obtožujejo odločilne vloge v tako imenovani krizi opioidov. Preveliki odmerki sredstev za lajšanje bolečin, pogosto v kombinacijah z ilegalnimi mamili, namreč vsak dan ubijejo 130 Američanov. Tudi v Sloveniji opažamo, da poraba opioidov, ki so tipična skupina zdravil, za katere velja, da v terapevtskih odmerkih zdravijo akutno in kronično bolečino, v toksičnih odmerkih pa ubijajo, že vsa leta narašča. Kako pa je s porabo antidepresivov? Po predpisanih receptih jemlje antidepresive nekaj manj kot sedem odstotkov prebivalcev. Največ jih predpišejo v zasavski regiji, sledita goriška in koroška. Ženskam predpišejo še enkrat več antidepresivov kot moškim. Zgolj spremljanje porabe antidepresivov pa še zdaleč ni pokazatelj stanja duševnega zdravja Slovencev. Potrebna bi bila celostna študija, opozarjajo strokovnjaki, vendar je bila zadnja taka študija opravljena pred trinajstimi leti. Podrobnosti v oddaji Koda.

Koda: Pomanjkljiva gradbena zakonodaja

Leto dni je, odkar so začeli veljati trije novi zakoni s področja urejanja prostora in gradnje. Poskrbeli naj bi za boljšo preglednost, pospešili postopke pridobivanja gradbenih dovoljenj in poenostavili nekatere druge. Pa so jih res? Kritiki pravijo, da so postopki zdaj še dolgotrajnejši, kupci pa zaradi neurejene dokumentacije nepremičnin le stežka pridobijo bančno posojilo. Tudi na Ministrstvu za okolje in prostor ugotavljajo, da bo gradbeno zakonodajo treba spremeniti. Pripravili so nekaj predlogov sprememb Zakona o urejanju prostora in Gradbenega zakona, ki so že v javni obravnavi.

Koda: Sporne delovne prakse

V eni od trgovin so morale trgovke odkupovati gnilo zelenjavo, ki je trgovina ni prodala, da poslovalnica ne bi imela izgube. V neki drugi trgovini je morala prodajalka po velikonočnih praznikih odkupiti 80 jajc, ker jim je potekel rok uporabe. Spet v tretji trgovini pritiskajo na prodajalke, da prodajo čim več izdelkov v akciji in če jih ne prodajo dovolj, jih kupujejo same. To je le nekaj spornih delovnih praks, na katere bodo opozorili v oddaji Koda.

Koda: Vzdržnost pokojninskega sistema

Skupščina Sklada obrtnikov in podjetnikov je potrdila znižanje pokojnin iz poklicnega pokojninskega zavarovanja za tretjino, čeprav te že zdaj v povprečju znašajo skromnih 84 evrov. Na slabšem bo več kot devet tisoč zavarovancev sklada. Razočarani obrtniki in podjetniki zahtevajo revizijo poslovanja Sklada in zaščito države. Predlagajo, da se sredstva v višini 165 milijonov evrov in obveznosti Sklada prenesejo na ZPIZ, s čimer pa se država ne strinja. Stališče Ministrstva za delo je jasno: SOP je zasebni pravi subjekt, obveznosti države pa so zgolj zagotavljati sredstva za izplačilo minimalnih pokojnin za tiste upokojene člane, ki so pridobili pravice do skladove pokojnine od njegove ustanovitve do leta 1983. O tem, kako se bo razpletla zgodba z obrtniškimi pokojninami v oddaji Koda.

Prijavite se na e-novice