Več tisoč ljudi je v začetku junija v poštnih nabiralnikih našlo sklepe o izvršbi, ki jih je po pooblastilu puljskega podjetja Pula parking in v sodelovanju s puljskim notarjem Ivanom Kukučko slovenskim voznikom poslal hrvaški odvetnik Marko Kuzmanović. Gledalec, ki ne želi biti imenovan, nam je povedal, da je v pismu "opisana neplačana kazen za parkiranje in večkratnik stroškov tega odvetnika ter transakcijski račun, kamor naj to nakažemo, sicer se bodo usedli na naše osebne dohodke". Iz dokumenta je razvidno, da neplačana parkirnina znaša 100 hrvaških kun, odvetnik in notar pa poleg tega zaračunavata še preko 1.300 kun svojih stroškov in zamudne obresti. Številni prejemniki sklepov o izvršbi se sprašujejo, kakšno pravno veljavo imajo ti sklepi.

Notarska zbornica: gre za sklep o izvršbi, ki ima pravno veljavo.

Predsednica Notarske zbornice Slovenije Sonja Kralj je na naše vprašanje o pravni veljavnosti dokumenta odgovorila, da je sklep izdan v skladu s hrvaškim pravom in ima pravno veljavo, saj je po hrvaški zakonodaji notar tisti, ki presoja upravičenost zahtevka za izvršbo. Po njenih besedah imajo prejemniki sklepov zdaj dve možnosti: lahko poravnajo celoten dolg z vsemi pripadajočimi stroški, lahko pa se na sklep o izvršbi pritožijo. "Stranka ima možnost ugovora v roku osmih dni. Če to stori, bo o primeru odločalo pristojno sodišče na Hrvaškem," pravi Kraljeva in dodaja, da lahko v primeru, če se dolžnik na sklep ne odzove, pride do izvršbe na njegovo premoženje.

Ministrstvo za pravosodje dvomi o pristojnostih hrvaških notarjev

Z vprašanji o tem, ali lahko hrvaški notar v Sloveniji izpelje postopek izvršbe na premoženje dolžnika, smo se obrnili tudi na pravosodno ministrstvo, od koder so nam sporočili, da "ko ima upnik iz ene države članice izvršljivo sodno odločbo, izdano v državi članici Evropske unije, lahko obrne na izvršilne organe v drugi državi članici, saj so le ti pristojni, da "prisilijo" dolžnika k plačilu. Dolžnik, proti kateremu se zahteva izvršitev, pa lahko pri sodišču vloži zahtevo za zavrnitev izvršitve." Ob tem pa so izrecno poudarili, da "skladno z izjavo Republike Hrvaške, ki jo je ta dala k Uredbi 1393/2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih in gospodarskih zadevah v državah članicah, notar ni organ za pošiljanje skladno z 2. členom Uredbe 1393/2007." Izjava Republike Hrvaške je sicer dostopna na tej povezavi.

O pristojnostih hrvaških notarjev bo odločalo tudi sodišče EU

Hrvaške parkirnine ne odmevajo le v Sloveniji, temveč tudi v sosednji Italiji. Med prejemniki sklepov o izvršbi je namreč tudi več tisoč Italijanov, ki pa se v času domnevnega izogibanja plačilu parkirnine sploh niso nahajali na Hrvaškem, kar naj bi v nekaterih primerih po pisanju italijanskih medijev potrdila tudi policijska preiskava. Sonja Kralj je ob tem povedala, da je veliko prejemnikov sklepov o izvršbi tudi nemških državljanov. Eden od njih se je že obrnil na sodišče Evropske unije. "V zvezi s pristojnostjo notarja v čezmejnih izvršbah je zdaj v zvezi s primerom nemškega državljana pred sodiščem evropske unije postavljeno tudi predhodno vprašanje, ali velja uredba evropskega parlamenta o čezmejnem priznavanju sodnih odločb tudi za notarje," nam je povedala Kraljeva.

Kako je hrvaški odvetnik prišel do osebnih podatkov slovenskih voznikov?

Kako je hrvaški odvetnik prišel do osebnih podatkov slovenskih lastnikov vozil, ni jasno. Če so mu jih posredovale upravne enote, za to niso imele pooblastila, saj bi moral biti odvetnik vpisan v imenik tujih odvetnikov pri odvetniški zbornici ali pa priglasiti opravljanje storitev v Republiki Sloveniji, česar pa Marko Kuzmanović ni storil. Na naša vprašanja o tem je kratko odgovoril, da je do podatkov prišel po pravilih, ki veljajo na tem področju in dodal, da so se "slovenski vozniki namerno izognili plačilu parkirnine". Primer je pod drobnogled že vzela tudi informacijska pooblaščenka, medtem pa nam je uspelo od Upravne enote Slovenska Bistrica, kjer so prvi sprožili vprašanje o tem, ali lahko odvetniku posredujejo osebne podatke voznikov, izvedeti, da sta edina odvetnika, ki so jima posredovali te podatke, Matej Domjo in Nataša Platovšek Vrbinc. Prav ravnanje te odvetnice, ki je za sestavljanje opomina zaračunala preko 100 evrov odvetniških stroškov, je odvetniška zbornica spoznala za neetično. Celo pravosodni minister Goran Klemenčič je takrat na seji državnega zbora dejal, da bi na tak postopek, "če bi delali po odvetniški tarifi, odvetniku pripadalo približno pet evrov".