Bodo proizvodni obrat MDK še kdaj odprli? Foto: BoBo Foto:
Bodo proizvodni obrat MDK še kdaj odprli? Foto: BoBo Foto:

Umazan in dotrajan trak, po katerem potuje meso, poškodovane stene in cevi, razbite ploščice, oporečna oprema, plesen, vlaga, nedelujoči umivalniki, ni mila, ni brisač, lastnika so opozorili, da mora živalim zagotoviti vodo. To so ugotovitve, zaradi katerih je inšpekcija po 14 odločbah v zadnjih treh letih in globah v skupni višini preko 30 tisoč evrov obrat zaprla.

MDK kazensko zapiral stranišča za zaposlene?

Kaj se dogaja z nekoč priljubljenim in uglednim proizvajalcem mesnin z več kot 120-letno tradicijo? Več kot desetletje stara priznanja in medalje za kakovost izdelkov danes samevajo na praznih hodnikih podjetja, ki že na zunaj kaže klavrno podobo: razpadajoča fasada, zaprta mesnica, širi se nezaupanje potrošnikov, ki so inšpekciji med drugim prijavili, da so v MDK-jevih izdelkih našli pesek in plastiko. Zaposleni o razmerah ne želijo javno govoriti, Evelin Vesenjak iz Konfederacije novih Sindikatov Slovenije, ki v ospredje postavlja vprašanje preko 100 težje zaposljivih delavcev – ti so zdaj večinoma na dopustu – se je slikovito izrazila, da obrat spominja na taborišče. Ne le navzven. "Ko sem bila tam, je obrat na taborišče spominjal tudi navznoter. Ne gre samo za fasado, odnosi med ljudmi so izjemno pomembni. In delavci, četudi so na minimalni plači – to je problem, ki ga je treba urediti drugje – zahtevajo, da se do njih obnašaš kot do človeka. Tako pa smo slišali, da se delavci na primer niso smeli pogovarjati med seboj. Povedali so mi tudi, da so bila stranišča zaprta, da niso delovala. Enkrat kazensko, drugič drugače," pravi Vesenjakova.

"Naši izdelki so varni"

"Ni mesarja, ki ne bi spoštoval inšpekcije, ta je strah in trepet", je med drugim povedal direktor MDK-ja Edvard Fonda in dodal, da so njihove mesnine varne. Fonda poudarja, da povod za zaprtje obrata ni bila kakovost izdelkov, temveč nespoštovanje odločb inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin iz leta 2017. To se je zgodilo zaradi "vakuuma", ki je nastal zaradi bolniške odsotnosti vodje enega od obratov, menjave strokovne službe in poletnih dopustov, je pojasnil. Ugotovitvam inšpekcije sicer ne ugovarja in priznava, da so zamudili z izvajanjem odločb. Večkrat je poudaril, da so izdelki MDK-ja neoporečni in da iz skladišč še vedno prihajajo na police trgovin, saj so se odločbe nanašale predvsem na vzdrževalna dela v hlevih in sanitarijah ter na dokumentacijo. V objektu, ki je bil zgrajen po drugi svetovni vojni, bo po mnenju direktorja vedno mogoče najti kaj, kar je potrebno popravila. "Ta prostor ima 100 umivalnikov in 100 vrat. To je mokra, težka industrija, na liniji klanja teče kri. To je realno življenje v mesni industriji," obrat razkazuje Fonda.

Fonda leta 2011 s 170 tisoč evri letne plače

Mesnine dežele Kranjske so bile nekdaj v Mercatorjevi lasti, od leta 2003 pa je njihov 100-odstotni lastnik Kras. Že nekaj časa se podjetje spopada s hudimi finančnimi težavami: leta 2016 so imele MDK 1,8 milijona evrov izgube. Direktor obeh družb, Edvard Fonda, je bil še leta 2011 na lestvici najbolje plačanih menedžerjev s 170 tisoč evri letne plače. Na naše vprašanje o tem, zakaj so obrat pripeljali do zaprtja, je dejal, da mu je žal in da so v podjetju do konca upali, da zaprtja ne bo, saj so v preteklih letih v proizvodnjo vložili preko pet milijonov evrov. Vse tehnološke linije so po njegovih besedah nove; leta 2015 je bila prenovljena klavnica, procesi da so visoko standardizirani, v obratu je vedno prisoten inšpektor. V Mesninah dežele Kranjske letno pridelajo 4000 ton mesnih izdelkov, ob tem pa še 1500 konzerviranih.

Prehranske afere v Sloveniji niso redkost

Pravzaprav v Evropi, tudi v Sloveniji, v preteklih letih afere, povezane s proizvodnjo in predelavo prehranskih izdelkov, niso bile nobena redkost. Spomladi 2013 so inšpektorji odkrili hude nepravilnosti v pekarnah. Mišji iztrebki na vrečah z moko, uporaba sestavin s pretečenim rokom, nepravilno ali pomanjkljivo označevanje – nepravilnosti so odkrili pri večini od 106 nadzorov. Februarja 2014 je Evropo pretresla afera s konjskim mesom. V izdelkih, ki naj bi po deklaracijah sodeč vsebovali le govedino, so odkrili tudi konjsko meso, pogosto polno zdravil in toksinov. Afera se je iz Velike Britanije razširila po vsej Evropi, nekaj spornih izdelkov smo odkrili tudi v Sloveniji. Sredi decembra leta 2014 so inšpektorji uprave za varno hrano v neki hiši na Prevojah pri Lukovici zasegli skoraj dve toni mesa neznanega izvora. Samooklicani mesar je v kletnih prostorih svoje hiše predeloval in prodajal meso, čeprav za to ni imel dovoljenja. Imel pa je zanimive dobavitelje – eden od njih je bil čistilni servis Svežina. Medena afera je sredi leta 2015 zamajala zaupanje potrošnikov v slovenske čebelarje. V začetku lanskega leta sta v Slovenijo s Tajske prispeli dobri dve toni piščančjega mesa, okuženega s salmonelo. Meso je romalo v 60 gostiln po vsej državi. Preden ga je uspelo uvozniku umakniti, je šla v promet že dobra tona okuženega mesa.

So izdelki, ki prihajajo iz obratov Mesnin dežele Kranjske res varni in kakovostni? Kako na afero gledajo nekateri drugi mesni predelovalci? Je inšpekcija ukrepala prepozno ali preveč rigorozno? Odgovori v oddaji Koda v torek, 6. februarja 2018, ob 17:25 na 1. programu Televizije Slovenija.