Foto: osebni arhiv Foto:
Foto: osebni arhiv Foto:

Rešitev: dr. Paley

"Slovenski zdravniki niso nič ugotovili. Predlagali pa so, da počakamo, da Jakob zraste in do takrat bi morda kdo že izumil celotno protezo kolka," pripoveduje Jakobova mama Anita. Zavarovalnica jim je odobrila zdravljenje v tujini, vendar so se odločili za Dunajsko bolnišnico, oziroma doktorja Grilla, ki bi Jakobu trdno namestil kolk, vendar ta ne bi bil gibljiv. "Na Dunaju bi mu podaljševali nogico šele pri 13 letih, takrat pa bi bila razlika med obema nogama že 20 cm," še dodaja mama Anita. S tem se starša nista sprijaznila, zato sta iskala drugo, boljšo rešitev za Jakoba. Po srečanju z Amelo Talić, mamo malega Reneja, ki je imel enako težavo, sta poklicala na Paleyev inštitut v Združene države Amerike. Doktor Paley je že ob pregledu prvih rentgenskih slik predlagal rešitev. Najprej vsaditev kolka, nato podaljševanje nogice. Po operaciji bi bil kolk gibljiv. Toda takšne operacije seveda stanejo, zato so starši za kritje stroškov zaprosili zdravstveno zavarovalnico. Tukaj pa se je zataknilo.

Slovenska stroka ne priznava metode dr. Paleya

Slovenska zdravstvena zavarovalnica posega na Floridi ni bila pripravljena plačati, saj slovenska stroka metode ameriškega zdravnika ne priznava. Zato so Jakobovi starši in sorodniki začeli z veliko dobrodelno akcijo Jakobove sanje. Za operacijo so morali zbrati več kot 200.000 evrov. Uspelo jim je, Jakob je prvo operacijo že uspešno prestal, danes ima oba kolka, nogico pa lahko premika v vse smeri. "Ko bom velik, bi bil rad nogometaš," je po uspešni operaciji veselo izjavil 5-letni Jakob. Skupaj s starši se bo 12. januarja vrnil v Slovenijo.

Možina: "Nujno potrebujemo zdravstveno reformo!"

Jakobovi starši so na Floridi morali poleg operacije plačati tudi visoke stroške bivanja. Kljub temu jim je z zbranim denarjem uspelo plačati še predujem za drugo operacijo. Po vrnitvi v domovino pa agonije ne bo konec. Jakob bo nujno potreboval terapije, ki jih zdravstvena zavarovalnica prav tako ne krije. Andrej Možina, predsednik zdravniške zbornice meni, da je tak sistem nesprejemljiv, še zlasti ko morajo starši zbirati denar v javnosti: "V Sloveniji imamo pravila, ki vse državljane uvrščajo v povprečje, tudi pri uveljavljanju zdravstvenih pravic. Tisto, kar ves čas opozarjamo v zdravstvenih organizacijah, je nujna reforma zdravstvenega sistema. Ko hudo zboliš, postaneš žrtev zdravstvenega sistema in ko gre za otroke je toliko hujše. Zato očitamo vladam, da se sistem ni reformiral v pravo smer. To je znak šibkosti zdravstvenega sistema."

Kenda: "Denarja v zdravstvu je premalo!"

Večina zdravnikov se zaveda težav, ki pestijo zdravstveni sistem, še posebej financiranja določenih zdravljenj. Poleg tega so tudi pričakovanja pacientov večja, kot jih lahko plača zdravstvena blagajna. "Velik razkorak je med pričakovanji posameznikov, ki pričakujejo, da jim vse pripada, ker so zavarovani in družbenim prepričanjem, da je denarja v zdravstvu dovolj, a ga nismo pripravljeni dati. Resnica pa je, da je denarja žal premalo," trdi direktor pediatrične bolnice Rajko Kenda. In kakšno rešitev predlaga ministrstvo za zdravje? Zaenkrat še nič.