Novi Zakon o davčnem potrjevanju računov predvideva sankcije tako za trgovce kot tudi za potrošnike. Foto:
Novi Zakon o davčnem potrjevanju računov predvideva sankcije tako za trgovce kot tudi za potrošnike. Foto:

Nanje bodo prežali finančni in tržni inšpektorji, ki bodo preverjali, ali so za opravljeno storitev ali nakup blaga vzeli račun. Z 2. januarjem, ko Zakon o davčnem potrjevanju računov stopi v veljavo, napovedujejo zgolj opozorila, pozneje tudi globe.

Sankcije za potrošnike

Zakon o davčnem potrjevanju računov nove obveznosti nalaga tudi potrošnikom. Ti bodo namreč morali ob plačilu blaga ali storitev vzeti račun in ga zadržati do izhoda iz poslovnega prostora. Kot pojasnjuje Stojan Glavač s Finančne uprave RS (FURS), bo globa za potrošnike, ki tega ne bodo storili, znašala 40 evrov, čeprav bodo davčni in tržni inšpektorji po njegovih besedah potrošnike sprva samo opozarjali. "Naš namen ni kaznovanje potrošnikov, temveč predvsem dvig davčne kulture. S tem, ko potrošnik vzame račun, lahko ogromno prispeva k davčni disciplini."

»Davčne blagajne ne bodo omenile sive ekonomije«

Davčna blagajna podjetnikom onemogoča, da bi po izdaji računa le-tega popravljali ali z njega brisali posamezne postavke, nam je povedal Glavač, ne odpravlja pa situacije, ko zavezanec računa sploh ne izda, zato potrošnike poziva, naj v trgovini ali od obrtnikov vedno zahtevajo račun. Branko Meh, predsednik Upravnega odbora Obrtne zbornice Slovenije, kjer so do uvedbe davčnih blagajn predvsem zaradi visokih stroškov, ki jih bodo s tem deležni obrtniki in podjetniki, je prepričan, da sankcije za potrošnike niso prava odločitev. "Finančna uprava bi morala za potrošnike uvesti davčne olajšave. Tako bi ti imeli interes, da stvari kupujejo oziroma storitve naročajo pri tistih, ki dejavnost opravljajo legalno," meni Meh. Tako pa se po njegovih besedah tudi zaradi visokega davka na dodano vrednost marsikdo odloči storitev poiskati na črnem trgu.

ZPS: Pogrešamo spodbude

Tudi Jasmina Bevc z Zveze potrošnikov Slovenije je razočarana, da se je država namesto k spodbudam nagnila k sankcijam. S tem, ko bi potrošnike ustrezno motivirali, bi po njenih besedah prispevali k dvigu davčne kulture na obeh straneh. "Tovrstne spodbude smo včasih že imeli. Žal se k temu nismo vrnili," pravi Bevčeva in dodaja, da "pogreša dvig zavesti, da plačevanje davkov iz tega naslova pomembno vpliva na delovanje določenih ključnih področij, kot sta na primer zdravstvo in izobraževanje." Namesto davčnih olajšav se je FURS odločil le za nagradno igro, ki bo zaživela prihodnje leto in naj bi potrošnike spodbudila k jemanju računov in prijavam kršiteljev.

Nova podoba računov

FURS si z uvedbo davčnih blagajn na leto obeta za dobrih 70 milijonov evrov več pobranih davkov, kar je po besedah Branka Meha bistveno manj od zneska, ki ga država izgubi z neustreznim reševanjem problema sive ekonomije. "Siva ekonomija državi vsako leto odščipne za okoli 400 milijonov evrov denarja," meni Meh. Potrošniki bodo odslej lahko kršitelje davčne zakonodaje tudi sami prijavili Finančni upravi. Novi računi bodo namreč na dnu opremljeni s posebno QR kodo, ki jo bodo potrošniki s pomočjo brezplačne aplikacije na pametnem telefonu lahko skenirali in preverili, ali je bil račun na FURS-u potrjen ali ne.

Rok Kužel