"K marsikomu pridem, pa mu rečem, naj gre na letovanje v upokojenski hotel v Izolo, pa mi odgovorijo, da si ne morejo privoščiti, ker varčujejo za svoj pogreb. Njihovi otroci so brez službe, zato jim nočejo biti po smrti v breme," pravi Vera Pečnik iz Zveze društev upokojencev Slovenije. Na zvezi se s tovrstnimi stiskami svojih članov srečujejo vsak dan. Ljudje se, namesto, da bi uživali v jeseni svojega življenja, že ukvarjajo z mislijo na svojo smrt. "Zmeraj imam za slučaj nenadne smrti na strani okoli 1000 evrov," nam pove Stanislav Kotnik. A ob tem se zaveda, da svojci denarja ne bodo dobili takoj, ampak bodo morali počakali na zapuščinsko razpravo.

Do leta 2014 pogreb ni predstavljal tako velikega finančnega zalogaja, saj je zdravstvena zavarovalnica svojcem vsakega, ki je imel urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje, nakazala pogrebnino in posmrtnino. Potem pa se je država odločila varčevati in to ukinila. Posmrtnina in pogrebnina, ki skupaj znašata dobrih 810 evrov, sta sicer še vedno na voljo, a le socialno najšibkejšim.

"Ljudje lahko zaprosijo za oboje, a je cenzus zelo nizek; za pogrebnino je za samsko osebo 606 evrov, za družino pa 909 evrov, veliko je tako primerov, da ljudje to omejitev prekoračijo," pravi Dajana Voh iz mariborskega Centra za socialno delo. Poleg tega lahko za pomoč zaprosijo le najbližji sorodniki; partnerji, otroci in starši: "Imeli smo primer dveh starejših bratov, ki sta živela z ostarelo mamo. Ko je umrla ona, sta lahko brata zaprosila za pomoč. Ko pa je umrl še eden od bratov, drugi brat ni mogel oddati vloge za pomoč, ker ni bil sorodnik prvega dednega reda, zato je zaprosil za socialni pokop."

Socialni pokop izvede občinsko pogrebno podjetje, plača pa ga občina. A tudi socialni pokop ni zastonj. Občina se namreč kasneje priglasi k dedovanju.

Da ne bi bili v breme svojcem, tisti starejši, ki si to lahko privoščijo, vnaprej poskrbijo za svoje slovo, pravi direktorica Pogrebnega podjetja Maribor Lidija Pliberšek. "Pridejo in si pogreb dejansko plačajo že v naprej," je dejala.
Različne cene
"Osnovni standardni pogreb v Ljubljani z žaro stane 593, s krsto pa 709 evrov," pojasnjuje direktor Javnega podjetja Žale Robert Martinčič. V prestolnici je pokop dejansko najcenejši. V Mariboru je za osnovni žarni ali pokop s krsto treba odšteti 1100 evrov. "To zajema celotno moštvo, krsto, prevoz pokojnika, moštvo najmanj 5 ljudi, zastavonošo, celotni protokol, izkop in zasutje jame, in pa mogoče kako žalostinko še zraven," pojasnjujejo v Mariboru. Še dražji so pogrebi drugod, na primer na Obali.

Stroški tudi hitro narastejo. Svojci se pogosto ne znajdejo v ne najbolj preglednih in pogosto težko dostopnih cenikih in poplavi storitev. Je potreben govorec, koliko pevcev naj bo zraven, je treba dogodek fotografirati ali urediti celo video prenos? Vse to in še marsikaj ponujajo slovenska pogrebna podjetja. Tudi manj prestižne usluge stanejo.

"Že osmrtnica v časopisu lahko stane 600, 700 evrov," razmišlja Lidija Pliberšek. Odvisno je tudi kakšno žaro oziroma krsto izberemo, pa kak nagrobni kamen. "Skoraj 150 evrov nas je stal prevoz pokojnega očeta iz Sežane, kjer je umrl, do Ljubljane, kjer je pokopan," nam pove Edina, ki je pred časom izgubila očeta. Dodatno je morala plačati tudi pogrebce, saj je bil pogreb v popoldanskih urah, izven njihovega delovnega časa.

"En splošen pogreb stane okoli 2 tisoč 400 €; vanj je zajeto tudi pogrebno mesto na Dobravi, torej ozek grobek, v katerem je prostora za štiri žare," konkretno vlogo komentira Dajana Voh iz Centra za socialno delo in dodaja, da "tudi če priznamo pogrebnino in posmrtnino, se bodo morali ljudje dodatno zadolžiti."

Da pogreb predstavlja vse večjo finančno stisko se zavedajo tudi na ljubljanskih Žalah, kjer zato ponujajo plačilo na obroke, v sodelovanju z eno od bank ti uredijo celo kredit: "Vsakogar v naprej seznanimo s cenami in potem si sam izbira in prilagaja svojim plačilnim zmožnostim."

Stroški utegnejo še narasti
Prav v teh dneh bo v Državni zbor romal nov predlog zakona o pogrebnih in pokopaliških storitvah. Če bo šel skozi parlamentarno sito, bo prinesel delno liberalizacijo pogrebnih storitev. Tako, kot zdravnika si bomo torej lahko sami izbirali tudi pogrebno podjetje. Zakonodajalci pričakujejo, da bo večja konkurenca prinesla nižje cene. A kritiki opozarjajo na nasprotno. "V državah, kjer se je liberaliziral trg so se v roku dveh let precej dvignile cene," pojasnjuje Lidija Pliberšek, tudi predsednica Združenja evropsko pomembnih pokopališč. Pritrdi ji prvi mož Žal, ki pravi, da se v Parizu v dveh letih narasle za 30 odstotkov. Prepričan je, da nas predlog zakona vrača v preteklost, saj so "pred stotimi leti bila v Ljubljani samo zasebna pogrebna podjetja, ker pa so skrbela le za lasten žep, je mesto Ljubljana sklenilo, da bo zaščitilo javni interes in občane na način, da je ustanovilo naše podjetje. Sto let smo torej delovali v javnem interesu, zdaj pa se spet vračamo v preteklost." V preteklost ali prihodnost, nič ne kaže, da bi bilo za potrošnike kaj ceneje.

Več o cenah pogrebov, stiskah, v katerih se ob tem znajdejo svojci in spremembah, ki jih prinaša nova zakonodaja, v današnji oddaji Posebna ponudba ob 17.20 na 1. programu TV Slovenija.