V povprečju vsak Slovenec na leto odvrže 133 kilogramov odpadne plastične embalaže. Foto: BoBo Foto:
V povprečju vsak Slovenec na leto odvrže 133 kilogramov odpadne plastične embalaže. Foto: BoBo Foto:

Največ sveč se je po navedbah ministrstva nabralo pri izvajalcih Simbio (224 ton oz. 182 odstotkov letos zbranih količin), Snaga (127 ton oz. 164 odstotkov letos zbranih količin) in Komunala Slovenska Bistrica (87 ton oz. 263 odstotkov letos zbranih količin). Po navedbah Roberta Martinčiča, direktorja ljubljanskih Žal, se je količina odpadnih sveč začela hitro povečevati z nastopom potrošništva, posebej izrazito pa po letu 1991. "Kot lahko vidimo na fotografijah pokopališča Žale izpred 50 ali 100 let, takšna količina sveč nikoli bila prisotna na grobovih," nam je povedal Martinčič.

Nadomeščanje običajnih sveč z elektronskimi ni ustrezno

Razlogi za velike količine sveč na grobovih so tudi kulturni, marsikdo jih po mnenju direktorja Žal prižiga "bolj za živeče znance kot za pokojnike". Ostanki sveč predstavljajo velik okoljski problem, ki se ga ljudje sicer zavedajo in običajne sveče vse pogosteje nadomeščajo z elektronskimi, a to ni dobra rešitev. Nasprotno, pravi Katja Sreš, ekologinja brez meja. "Gre za hujši odpadek, ki je elektronski, obstajajo boljše alternative; če že moramo kaj prižgat, naj bodo to na primer naravne sveče iz voska ali iz naravnega olja ali pa sveče, katerim samo vložek menjamo." Robert Martinčič pravi, da zmanjševanje količine sveč podpirajo, a da kot upravljavci pokopališča in "ker je pogreb občutljivo področje, mi na to ne moremo vplivati z neko prisilo". Težave s kopičenjem sveč imajo tudi na drugih slovenskih pokopališčih; po besedah direktorja Komunale Izola Denisa Beleta se v tamkajšnjem centru skladiščene količine odpadnih sveč kopičijo, da ljudje pretiravajo s svečami predvsem okoli 1. novembra, nam je povedal tudi Vilibald Šabeder iz mariborske Snage: "Prvega novembra, ko je dan mrtvih, pa do konca januarja, pri nas poberemo polletno količino odpadnih sveč." O pretirani uporabi sveč pri nas nedvomno priča tudi dejstvo, da je Slovenija edina država s posebno uredbo za ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami.

Slovenija se duši v odpadni embalaži

Sveče so sicer le kaplja v morju odpadne embalaže, v kateri se duši Slovenija. Embalaža se kopiči v centrih za ravnanje z odpadki, po zadnjih informacijah naj bi je bilo okoli 10 tisoč ton. Odpadke bi morale prevzeti in predelati družbe za predelavo odpadkov, a tega ne počno. Po njihovem mnenju, ki mu je pritrdilo tudi sodišče, so že pobrale količino, za katero je bila plačana embalažnina. Že junija je na odlagališčih po vsej Sloveniji na predelavo čakalo šest tisoč ton embalaže, prejšnji teden že deset tisoč ton. Samo v Ljubljani se je je v treh mesecih nakopičilo 2.500 ton, po navedbah Igorja Petka iz ljubljanske Snage pa bi je smeli imeti največ 350 ton. Podobne težave imajo tudi na vrhniški komunali, kjer na odvoz čaka okoli 100 ton embalaže. "Nekateri kolegi so že nehal prevzemati embalažo pri podjetjih. Mi za enkrat še prevzemamo tudi to, se pa, kot vemo, še kopičijo naprej," nam je povedala Brigita Šen Kreže, direktorica Komunalnega podjetja Vrhnika. "Kup take embalaže se lahko hitro vžge, tako da je predvsem s stališča požarne varnosti to zelo nevarno početje. Na drugi strani pa se s starostjo embalaže zmanjša njena možnost recikliranja in tudi poveča strošek recikliranja," pravi Igor Petek.

Država je zatajila

Družbe za ravnanje z odpadki, ki skrbijo za odvoz in reciklažo, so odpadno embalažo prenehale odvažati že pred meseci. Prepričane so, da so dolžne poskrbeti le za vnaprej določeno količino embalaže, za katero je bila plačana embalažnina. Jure Fišer iz podjetja Surovina pravi, da je spor nastal zato, "ker ministrstvo ni poskrbelo za zakonito določitev deleža, ki so ga družbe dolžne prevzemati". Pred dvema tednoma je minister za okolje Jure Leben (samo)kritično ocenil, da je "država zatajila, zatajil je nacionalni sistem za zbiranje odpadne embalaže", in napovedal hitre ukrepe. Prvi je prišel prejšnji teden v obliki uredbe. Javne komunalne službe od sobote lahko naročajo odvoz embalaže, stroške – minister ocenjuje, da bo interventni odvoz stal okoli tri milijone evrov in pol – bo kril državni proračun. "Zavedamo se, da to ni sistemski ukrep, mi bomo po 12. novembru začeli pripravljati tudi novo verzijo Zakona o varstvu okolja, v katerem bomo koncept ravnanja z embalažo in z drugimi odpadki postavili v veliki meri na novo", je povedal minister. In kakšne bi bile primerne rešitve? Družbe za predelavo odpadkov predlagajo, da bi embalažnino plačevala vsa podjetja, ne samo tista, ki na trg pošljejo več kot 15 ton embalaže.

Sežigalnica po mnenju ekologov ni rešitev

Mejo 15 ton embalaže bi bilo po mnenju Gorana Ambroža iz podjetja Dinos potrebno drastično znižati. "Če moramo mi med odpadno embalažo prevzemati tudi avtomobilske gume, razne otroške igrače, tekstil ali odpadne čevlje, vsi vemo, da to ni odpadna embalaža, pa vendar se to znajde na kupih odpadne embalaže." Direktorica vrhniške komunale pa predlaga zgolj eno podjetje za prevzem odpadne embalaže. Urša Zgojznik iz društva Ekologi brez meja meni, da je konkretna rešitev podaljšanje proizvajalčeve odgovornosti za vse vrste izdelkov. "Kdor koli daje izdelek na trg, naj poskrbi tudi za to, da se nekaj primernega zgodi z njim, ko se ta izdelek iztroši." Bi bila rešitev sežigalnica? Ekologi ji nasprotujejo. "Sežigalnic, ki obstajajo v Evropi, ni treba rušiti. Se pa že danes kažejo problemi v Avstriji in tudi drugje po Evropi, kjer sežigalnice imajo, da bodo morali v bistvu veliko več truda in energije vložiti v to, da bodo dosegli prihodnje cilje ravnanja z odpadki, ki predvidevajo zelo visoke odstotke recikliranja." Medtem, ko v Sloveniji še iščemo rešitev, pa so pomemben korak k čistejšemu okolju naredili evropski poslanci, ki so prejšnji teden podprli oziroma zmanjšanje rabe nekaterih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo z letom 2021. Skrajni čas, bi lahko rekli, saj plastika ne spreminja samo našega okolja, ampak tudi nas same. Strokovnjaki z medicinske univerze na Dunaju so namreč prav v teh dneh mikroplastiko prvič odkrili v vzorcih človeškega blata.

Otok plastike v Tihem oceanu

Samo v Tihem oceanu plava več kot 1800 milijard kosov ali 80 tisoč ton plastike, ki se razteza na površini, veliki za sto Slovenij. Skupaj je v svetovnih oceanih pet podobnih, a nekoliko manjših gmot. Težavo naj bi deloma rešila nova čistilna naprava. Nizozemska neprofitna organizacija The Ocean Cleanup želi namreč ocean očistiti z novo čistilno napravo, ki je ta mesec pričela pluti 2100 kilometrov od zahodne ameriške obale. Približno kilometer dolga cev s pomočjo sile tokov in vetra lovi plastiko v tri metre globoko pritrjeno ponjavo. V petih letih naj bi iz Tihega oceana odstranili 50 odstotkov plastike. "Ko bomo odstranili plastiko, jo bomo prinesli na kopno in jo poslali v Evropo. Tam bomo vzpostavili infrastrukturo za recikliranje z več podjetji. Zamisel je, da bi iz nje naredili izdelke, ki jih bomo prodali, s čimer bi omogočili nadaljevanje te čistilne operacije," je povedal član ekipe Boyan Slat. V oceane vsako minuto priplava približno ena tona plastike, od tega je 70 odstotkov izdelkov, ki jih uporabimo le enkrat. Ta plastika pa ni dovolj kakovostna za ponovno uporabo. Plastika v morju pod vplivom UV žarkov sicer razpade na manjše delce, ki sčasoma postanejo očem nevidna mikroplastika, najnevarnejša oblika odpadkov, ki se po prehranjevalni verigi vrača na naše krožnike, saj morske živali plastiko zamenjujejo za hrano. "Pri želvah je tako, da pogosto zamenjajo plastične vrečke za svoj plen, kot so recimo meduze," je povedal Tilen Genov z Univerze na Primorskem. Če ne bomo ukrepali, drastično zmanjšali porabo plastike in očistili oceanov, se bo količina mikroplastike samo v Tihem oceanu do leta 2040 podvojila. Ta je prisotna tudi v slovenskem morju. Pred dvema letoma je Inštitut za vode Republike Slovenije zabeležil od 150 tisoč do več kot tri milijone delcev mikroplastike na kvadratni kilometer. Te vsebnosti mikroplastike so primerljive z onesnaženostjo omenjenega dela Tihega oceana.

Kako lahko vsak posameznik pripomore k zmanjšanju količine plastične odpadne embalaže? Kolikšna je odgovornost trgovcev, sploh tistih, ki ponujajo izključno živila, pakirana v plastično embalažo? Kdaj bomo prepovedali brezplačne plastične vrečke? Odgovore bodo iskali v oddaji Koda v torek, 30. oktobra 2018, ob 17:30 na 1. programu Televizije Slovenija.