Foto:
Foto:

Po podatkih Globalnega indeksa suženjstva (GSI) iz lanskega leta nezakonita industrija zasužnjuje kar okoli 46 milijonov ljudi po vsem svetu, njeni dobički pa znašajo okoli 150 milijard dolarjev letno. Pri Polecatu so v treh mesecih analizirali okoli 30 milijonov objav na družabnih omrežjih in več kot 300.000 spletnih virov. V raziskavi, objavljeni prejšnji teden, so navedli osem izdelkov, ki so najpogosteje povezani s suženjskim delom - med drugim so to čaj, kava, premog, sladkor in tobačni izdelki.

Od Uzbekistana do ZDA

V analizi so izpostavljene tudi posebne geografske "vroče točke", kjer je tveganje za suženjstvo višje. Na vrhu seznama je pristal premog iz Severne Koreje. Ta izolirana azijska država je izpostavljena tudi v poročilu State Departmenta o trgovini z ljudmi (TIP), v katerem Američani ocenjujejo, da ima Severna Koreja od 80.000 do 120.000 zapornikov v odročnih političnih taboriščih, kjer so vsi zaporniki, vključno z otroki, podvrženi prisilnemu delu, tudi v rudnikih. Naslednje na črnem seznamu je zlato iz Tanzanije, afriške države z več kot štirimi milijoni otroških delavcev. Na tretjem mestu se je znašel bombaž iz Uzbekistana, petega največjega izvoznika bombaža na svetu, ki pa se za to lahko zahvali državno organiziranemu sistemu prisilnega dela. Visoko na seznamu sta tudi gramoz in tobak iz ZDA. Kot so nedavno poročali mediji v ameriški zvezni državi Tennessee, je delavec iz Gvatemale s svojima nekdanjima sodelavcama vložil tožbo proti podjetju za krajinsko arhitekturo, ki ga obtožujejo trgovine z ljudmi in prisilnega dela.

Nadzor - težka naloga

Soustanovitelj Polecata Bronwyn Kunhardt je za Reuters povedal, da je naloga nadziranja in spremljanja svetovnih dobavnih verig za moderno suženjstvo skrajno kompleksna in terja nove pristope. "Spremljanje in zasliševanje po družabnih omrežjih in analiza nestrukturiranih podatkov igra ključno vlogo pri prepoznavanju potencialnih nevarnosti in opozorilnih znakov," pravi Kunhardt. "Le malo podjetij to danes dela zares celovito, zato se ne zdi prav dosti verjetno, da je bil škandal z brazilsko govedino zadnji v zgodbi slabih praks v dobavni verigi."

Tajski rakci - plod suženjskega dela

Južnoameriški mesni izdelki res še zdaleč niso osamljen primer, ki je v medijih malce bolj odmeval. Tako je Guardian v svoji preiskavi leta 2015 razodel umazano industrijo rakcev iz Tajske, ki jih nato zamrznjene prodajajo vsi večji supermarketi na Zahodu. Kot so razkrili, v dobičkonosni industriji v mizernih razmerah delajo sužnji v pravem pomenu besede, priseljenci iz revnejših sosednjih držav, predvsem Mjanmara, ki so skupaj z otroki praktično priklenjeni v tovarno. Prav zaradi trgovine z belim blagom je industrija rakcev na Tajskem tako dobičkonosna. Samo leta 2015, ko so na dan prišli preiskavi Guardiana in AP-ja, so oblasti rešile 2.000 zasužnjenih delavcev. A praksa še zdaleč ni izkoreninjena.

Krvavi diamanti in lažni Louis Vuittoni

Na spletni strani ListVerse so pred časom sestavili svoj seznam izdelkov, ki jih uporabljamo vsak dan, pa so plod novodobnega suženjstva - najbolj krvavi so diamanti (čeprav jim le pogojno lahko rečemo "vsakodnevni" produkt), predvsem tisti iz Zimbabveja imajo izredno slab sloves, sledijo ponaredki dizajnerskih torbic. Industrija ponaredkov je težka vrtoglavih 600 milijard dolarjev, posebne preiskave pa so ugotovile, da je samo v ZDA kriva za izgubo približno pol milijona delovnih mest. V industriji ponarejenih luksuznih dobrin je delovna sila povečini suženjska, pogosto otroška, dobiček pa pogosto prelijejo v najrazličnejše kriminalne posle.

Tovarne smrti

Na črnem seznamu so še palmino olje, široko razmahnjeno predvsem v Aziji kot poceni olje za kuhanje, guma, oblačila, čokolada ... In pa, jasno, elektronske naprave. Tako je leta 2010 močno odmevala afera v Foxconnu, podjetju s sedežem v Tajvanu in največjo podružnico v kitajskem Šendženu, kjer izdelujejo večino izdelkov velikih imen elektronike, med drugimi izdelke Appla, Della, HP-ja, Nintenda in Sonyja. Foxconn City je na slab glas tisto leto prišel, potem ko je eden izmed mladih delavcev zaradi izčrpanosti za tekočim trakom umrl, več deset pa jih je naredilo samomor.

Otroci izdelujejo igrače

In nič kaj bolje se ne godi delavcem v še eni šendženski tovarni, Sturdy Products, ki izdeluje igrače za velikana Mattel, vključno z barbikami. Kot je razkrila preiskava iz leta 2011, v tovarni uporabljajo otroško delovno silo, zaposlene pa silijo k trikratni količini zakonsko dovoljenih nadur, tudi tu je zaradi izčrpanosti in nečloveških razmer prišlo do več samomorov. Vprašanje, kako je pri nas z nadzorom nad izdelki, ki bi bili lahko povezani s prisilnim delom, smo poslali tudi na Tržni inšpektorat Republike Slovenije, od koder pa so nam sporočili, da zakonodaja, katere nadzor sodi v okvir pristojnosti Tržnega inšpektorata RS-a, ne predvideva nadzora nad dobavnimi verigami oz. ugotavljanja neposrednega izvora konkretnega izdelka, zato nam pojasnil s tega področja ne morejo posredovati.

Foto: Reuters