Slovenski vozniki spet množično prejemajo pozive k plačilu domnevno neplačanih parkirnin. Foto: EPA Foto:
Slovenski vozniki spet množično prejemajo pozive k plačilu domnevno neplačanih parkirnin. Foto: EPA Foto:

Eno najbolj spornih je, kako je podjetje EPC iz Londona, ki obvestila pošilja, na podlagi registrskih tablic prišlo do osebnih podatkov slovenskih lastnikov vozil. Po našem uvodnem poizvedovanju podatkov ni posredovala Upravna enota Ljubljana, od koder je največ prejemnikov obvestil, na Ministrstvu za notranje zadeve z evidenco lastnikov ne razpolagajo, da v zadnjih dveh letih tovrstnih podatkov niso posredovali, pa so nam sporočili tudi z Ministrstva za infrastrukturo.

Pisma brez žiga in podpisa

"Dejstvo je, da sem bila v Beogradu pred skoraj tremi leti, nisem podaljšala parkiranja, zdaj pa sem dobila obvestilo s sliko svojega avta. Pismo je prišlo iz Anglije in v tem pismu mi grozijo, da moram v 28 dneh odreagirat," pripoveduje ena od prejemnic obvestila. Obvestilo lastniku, kot so ga poimenovali pri podjetju EPC, ni podpisano in ožigosano, žiga ni niti na kuverti, dobrih 41 evrov pa naj bi dolžnica nakazala na račun, odprt v Nemčiji. "28 dni. Od kdaj se to šteje? Kako vedo, da sem jaz v tem stanovanju? Kako vedo, da sem jaz to sploh dobila v roke?" 14 dni pozneje je prispel nov dokument, tokrat poziv k plačilu globe, čeprav beograjsko podjetje Parking service nima pooblastil za izdajanje glob: obresti se je nabralo za 15 evrov. "Nobene podlage ni za kakršne koli obresti ali druge stroške," pravi odvetnica Breda Razdevšek, ki ji je podobna pisma v reševanje predalo več strank.

Britansko podjetje za identificiranje dolžnikov

Zaradi neplačane parkirnine na Hrvaškem je po skoraj petih letih podoben poziv s strani britanskega podjetja EPC prejel tudi Ljubljančan. "Poziv k plačilu globe ni podpisan, ni žigosan, prav tako je vročen na način, da je vržen v predalčnik, kar pomeni, da ni vročen po postopku in na način, da bi se videlo, da je stranka to pisanje dejansko prejela," dodaja Razdevškova. Ko smo pri hrvaškem podjetju Parking Zagreb preverili, za kakšno sodelovanje med podjetjema gre, so nam potrdili, da pri EPC-ju zanje iščejo lastnike tujih vozil, ki parkirnine niso poravnali. Poudarjajo, da znesek ne predstavlja globe, saj tovrstnih pooblastil nimajo, temveč je višina odvisna od dnevne cene parkirnega listka. Ti odvisno od parkirne cone znašajo 26, 60 ali 100 hrvaških kun. Na naše vprašanje, zakaj zneski presegajo 40 in več evrov, so v podjetju odgovorili, da "gre za manipulativne stroške in zamudne obresti". Slednje v obvestilih ni navedeno. Po trditvah prejemnikov obvestil na licu mesta tudi nikoli niso prejeli nobenega obvestila ali poziva k takojšnjemu plačilu parkirnine.

Je odvetniška družba iz Ljubljane prekoračila pooblastila?

V Uradu informacijske pooblaščenke so potrdili, da že več mesecev prejemajo številna vprašanja lastnikov vozil in da so uvedli inšpekcijski postopek. Izkazalo se je, da so v vseh obravnavanih primerih, v katerih so doslej uspeli raziskati pridobivanje podatkov, posamezne upravne enote tiste, ki so informacije posredovale slovenski odvetniški družbi. Ta se je pri zahtevi za pridobivanje podatkov sklicevala na 10. člen zakona o odvetništvu. "Ključno vprašanje, ki tukaj je bistveno, pa je, kaj odvetnik, ki se sklicujoč na ta 10. člen zakona o odvetništvu, s temi podatki naredi. Tu je šlo samo za pridobivanje podatkov in posredovanje teh podatkov naprej. Po stališču informacijskega pooblaščenca, ko tolmačimo ta člen zakona, je to sporna praksa," nam je povedala Katarina Medved, državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov. Zaradi interesa preiskave nam v uradu niso želeli povedali, za katero odvetniško pisarno gre, po naših neuradnih, a zanesljivih informacijah, pa je vse podatke pridobivala Odvetniška pisarna Ušeničnik Žagar iz Ljubljane.

Pomembna sodna zmaga nemškega državljana

Nedavno pa je sodno zmago v Zagrebu dosegel hrvaški odvetnik, ki si je dve leti prizadeval dokazati, da hrvaški notarji niso pristojni za vlaganje izvršb proti tujim državljanom zaradi neplačanih parkirnin. Zastopal je sicer nemškega državljana, a odločitev sodišča utegne biti pozitivna tudi za slovenske neplačnike. Kot smo večkrat poročali, so številni koncesionarji, upravljavci hrvaških parkirišč, v preteklih letih do denarja za neplačano parkiranje skušali priti s pomočjo hrvaških notarjev. Tem zakonodaja omogoča vlaganje izvršb na podlagi verodostojnih listin, za kar šteje tudi listič za dnevno parkiranje. Zagrebški odvetnik Ruđer Anić je prakso hrvaških notarjev tudi za slovenske medije takrat komentiral z nasvetom – pritožite se. Izkazalo se je, da je imel prav. Nemca je za parkiranje v Dubrovniku preganjal notar iz Pulja, sodišče je že na prvi stopnji ugotovilo, da notar ni ne krajevno ne stvarno pristojen za izdajo sklepa o izvršbi. Že pred tem so opomine slovenskim državljanom pošiljali tudi slovenski odvetniki, med njimi Nataša Platovšek Vrbinc, ki je v imenu hrvaških parkirnih podjetij poslala več kot 10.000 opominov. Komisija za etiko pri Odvetniški zbornici je tedaj prisodila, da je "ravnala neetično, saj so bili obračunani stroški nesorazmerni glede na višino zneska, ki ga podjetja terjajo".

Ali gre v naštetih primerih za neupravičeno pridobivanje osebnih podatkov slovenskih državljanov? Kdo je tisti, ki lahko zahteva vpogled v naše osebne podatke, kdo lahko po njih brska in kdo jih lahko posreduje? Odgovore na ta in druga vprašanja, povezana z varovanjem osebnih podatkov, bodo iskali v oddaji Posebna ponudba v torek, 14. februarja 2017 ob 17:25 na 1. programu Televizije Slovenija.