Foto:
Foto:

Ena glavnih novosti, ki jih pravilnih prinaša, se nanaša na t. i. kombinirane stavbe, v katerih je nekaj poslovnih prostorov in nekaj stanovanj. V takih primerih se bodo stroški najprej delili na stanovanjski in poslovni del, nato pa se bodo znotraj vsakega posameznega dela delili po že doslej veljavnem algoritmu.

Nič več gretja na račun sosedov?

Če bodo stroški ogrevanja pri posameznem lastniku presegli petkratnik povprečja, bo stroške odslej vsak stanovalec plačal po kvadraturi, in ne po izmerjeni porabi, je povedal avtor pravilnika Hinko Šolinc, ki je bil do nedavnega zaposlen na Direktoratu za energijo. Tudi pretiranega zapiranja radiatorjev in gretja na račun sosedov naj odslej ne bi bilo več. "Če bo več kot polovica lastnikov stanovanj v večstanovanjski stavbi porabila nič ali pa bodo porabili manj kot 40 % povprečja, se bo strošek delil po ogrevani površini." Če bo tak en sam etažni lastnik, pa bo stroške ogrevanja vseeno plačal po porabi.

Kdo bo določil korekturne faktorje?

V Združenju upravnikov Slovenije pri GZS podarjajo, da so imeli prav na področju določanja korekturnih faktorjev največ težav, saj so etažni lastniki v veliko primerih le težko dosegli ustrezno soglasje. Peter Kern iz združenja nam je povedal, da do težav in nezadovoljstva še vedno prihaja in upa, da bo nova formulacija v pravilniku, ki narekuje, da se korekturni faktorji določijo na osnovi toplotnih izgub, prinesla pravičnejšo razdelitev stroškov. "Šele zdaj, pet let po uveljavitvi prejšnjega pravilnika, se pojavljajo pravi izvajalci delitve. Ne samo njihovi prodajalci, ampak podjetja, ki so usposobljena za ustrezno vrednotenje in določitev porabniških deležev."

Korekturni faktorji ostajajo nespremenjeni do leta 2015, razen če …

Nova določitev korekturnih faktorjev bo sicer obvezna za vse večstanovanjske stavbe, v katerih se bodo etažni lastniki odločili za energetsko prenovo objekta. To je potrebno zaradi novih razmerij med posameznimi stanovanjskimi enotami. Hinko Šolinc kot primer izpostavlja stanovanje v pritličju, ki se v primerjavi z drugimi po energetski prenovi znajde v bistveno slabšem položaju. "Ko se blok izolira, se v veliko primerih uredijo tudi izolacija streha oz. podstrehe, v skoraj nobenem primeru pa se ne izolira plošča proti neogrevani kleti." Energetski svetovalec Matjaž Valenčič ob tem dodaja, da lastniki niso usposobljeni za določanje korekturnih faktorjev in pozdravlja spremembo pravilnika v tistem delu, ki predpisuje, da morajo faktorje določiti strokovnjaki.

"Pravilnik ne bi opravil maturitetnega izpita"

A Valenčič je kljub temu do pravilnika izjemno kritičen. Meni namreč, da ga ne bi smeli uporabljati v starejših stavbah, v katerih toplota zlahka prehaja med stanovanji zaradi neizoliranih sten. Meni tudi, da ne sledi evropski energetski direktivi, katere namen je predvsem zmanjšati porabo energije za ogrevanje, od česar se novi pravilnik po njegovem mnenju odmika.

Rok Kužel