Prepovedi oddajanja prek priljubljene spletne platforme je nasprotovala skupina posameznikov, ki so opozarjali, da je s prepovedjo kršenja njihova ustavna pravica, so poročale tuje tiskovne agencije. Vendar pa je berlinsko sodišče zavrnilo njihovo pritožbo in navedlo, da jim pravica do stanovanjske nepremičnine še ne omogoča, da z njo tudi ustvarjajo dobiček. Navedli so še, da so oblasti lastnikom dale na voljo dveletno prehodno obdobje, da se prilagodijo novim pravilom. Prav tako so poudarili, da se nepremičnine še naprej lahko oddajajo v turistične namene, vendar morajo biti za to ustrezno registrirane.

Kazni do vrtoglavih 100.000 evrov

Berlinske oblasti sicer ocenjujejo, da se prek priljubljenih spletnih platform, poleg Airbnb in še Wimdu, v Berlinu oddaja okrog 12.000 nepremičnin. Zakon o omejitvi oddajanja je bil sprejet leta 2014, lastnikom pa je omogočil dveletno prehodno obdobje, ki se je izteklo 30. aprila. Kazni za kršitelje lahko dosežejo 100.000 evrov, oblasti pa spodbujajo prebivalce, da prijavijo morebitne kršitve. Najemnine so se v Berlinu sicer med letoma 2009 in 2014 dvignile za 56 odstotkov.

Kako je v Sloveniji?

Spletna platforma Airbnb je nastala leta 2008 kot odgovor na povpraševanje tistih, ki raje kot v hotelih med svojimi potovanji bivajo v zasebnih sobah, stanovanjih, hišah, najbolj petični lahko najamejo celo grad. Zasebna domovanja so na voljo v 34 tisoč mestih v 191 državah po vsem svetu, tudi v Sloveniji. V Ljubljani lahko turisti najamejo več kot 300 stanovanj, povprečna cena pa je 53 evrov na noč. Po nekaterih podatkih naj bi kar 75 odstotkov kapacitet preko platforme Airbnb oddajali na črno. Tovrstno dejavnost namreč v Sloveniji omejuje cela vrsta predpisov, saj je, tudi le za občasno oddajanje stanovanja v večstanovanjskih stavbah denimo potrebno soglasje treh četrtin sostanovalcev. Zaradi obsežne birokracije, pa tudi tisti, ki bi želeli stanovanja oddajati legalno, oddajajo na črno.

Foto: splet