Svetovni dan mleka je priložnost, da se posvetimo mleku kot dobrini, da okrepimo aktivnosti na tem področju ter pogledamo stanje v mlečni industriji, pravijo v FAO. Vse več držav se pridružuje svetovnemu dnevu mleka z različnimi aktivnostmi, kar jih povezuje in mleko postavlja na mesto hrane, ki jo pozna cel svet. V FAO so se za 1. junij odločili zaradi dejstva, da že več držav okrog tega datuma obeležuje nacionalne dneve mleka. Mlečna industrija v Evropi je sicer trenutno v veliki krizi, saj je mlečni sektor zasičen z mlekom, kar potiska cene te surovine navzdol. Po zadnjih podatkih je odkupna cena mleka s 3,7 odstotka mlečne maščobe aprila v Sloveniji znašala 24,40 evra na 100 kilogramov, kar je pet odstotkov manj kot mesec prej. Podobno stanje je po vsej Evropi. Konec junija bodo evropski ministri ponovno razpravljali o tej temi, a med državami se pojavljajo zelo različna mnenja, Evropska komisija pa kot kaže nima volje za reševanje teh težav.

Na trgovskih policah le okrog 50 odstotkov slovenskega mleka

Slovenija spada med države, kjer bi prestrukturiranje mlečnega sektorja pomenilo še večje opuščanje kmetovanja na območjih z omejenimi dejavniki in dodatno zaraščanje. Po padcu mlečnih kvot v EU se trg duši v mleku, proizvodnja pa še vedno raste. Zaradi vse nižjih cen mleka pri proizvajalcih, so številni slovenski kmetje soočeni z izjemnimi finančnimi težavami. Za povečanje konkurenčnosti so investirali v izboljšavo proizvodnje mleka, se zadolžili in ob trenutnih cenah mleka je vse več takih, ki ne morejo več odplačevati posojil. Ti kmetje so na robu obupa in država že išče možne rešitve, s katerimi bi jim pomagali ter ohranili vitalen del proizvodnje. Na kmetijskem ministrstvu razmišljajo o reprogramu kreditov preko ribiškega sklada. Samooskrba z mlekom je v Sloveniji 120-odstotna, na trgovskih policah pa le okrog 50 odstotkov slovenskega mleka in mlečnih izdelkov. Na domačo mlečno industrijo tako v veliki meri z odločitvami za nakup uvoženih izdelkov vplivamo tudi potrošniki.

Foto: Reuters