Bloki v stanovanjski soseski
Bloki v stanovanjski soseski "Nad Dolinsko cesto", kjer Javni stanovanjski sklad Mestne občine Koper oddaja približno 200 stanovanj za neprofitno najemnino. Foto: JSS MOK

Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana ima trenutno v lasti 4274 stanovanjskih enot. Na zadnjem javnem razpisu za najem neprofitnega stanovanja aprila lani je vlogo oddalo 3338 prosilcev, dodeljenih je bilo 334 stanovanj. Kot pojasnjuje vodja sektorja za investicije na Javnem stanovanjskem skladu mestne občine Ljubljana (JSS MOL) Aleš Tomažin, v Ljubljani le 10 oziroma 11 odstotkom prosilcev uspe stanovanje pridobiti na razpisu. »Ocenjujemo, da v tem trenutku na območju mestne občine Ljubljana primanjkuje 4000 neprofitnih stanovanj,« je povedal Tomažin. Trenutno na tem območju gradijo 336 stanovanj, največ na Brdu in Rakovi jelši.

V Kopru na neprofitno stanovanje čaka več kot 500 prosilcev

Javni stanovanjski sklad mestne občine Koper (JSS MOK) ima v lasti 553 stanovanj. Razen štirih enot, ki jih prenavljajo, so vsa zasedena. Na zadnji razpis leta 2017 je prispelo 707 prijav, samo 58 neprofitnih stanovanj je dobilo nove najemnike. »Še nekaj več kot 500 prosilcev čaka na neprofitna najemna stanovanja na območju mestne občine Koper,« je pojasnila vršilka dolžnosti direktorice Javnega stanovanjskega sklada Koper Mojca Hilj Trivič. Trenutno so v postopku pridobivanja vseh dovoljenj za gradnjo 200 stanovanj, od katerih bo 170 neprofitnih. Graditi naj bi jih začeli do konca leta.

V Mariboru bi do leta 2025 potrebovali 600 novih neprofitnih stanovanj

Tudi v Mariboru povpraševanje po neprofitnih stanovanjih presega ponudbo. Večina od 1864 neprofitnih najemnih stanovanj je zasedena. Če bi želeli zadostiti potrebam, bi takoj potrebovali 300 neprofitnih stanovanj, do leta 2025 pa še toliko. Letos bodo začeli pridobivati projektno dokumentacijo za gradnjo 30 do 40 stanovanjskih enot, ki naj bi bile predvidoma vseljive leta 2022.

Kranj naj bi do leta 2023 dobil 200 neprofitnih stanovanj

Mestna občina Kranj ima v lasti 438 stanovanj, od tega 372 neprofitnih. Na zadnji javni razpis marca lani se je prijavilo 277 prosilcev, le 20 jih je stanovanja tudi dobilo. Župan mestne občine Kranj Matjaž Rakovec ocenjuje, da bi jih potrebovali še najmanj 300. Neprofitnih stanovanj v Kranju že več let niso gradili in jih tudi trenutno ne. Še ta mesec pa naj bi kranjska občina z republiškim stanovanjskim skladom podpisala pismo o nameri za gradnjo 170 neprofitnih stanovanj ob Savi. Župan ocenjuje, da bo v treh letih Kranj dobil novih 200 enot neprofitnih stanovanj.

Novela zakona le delno izboljšuje stanje

Vsi sogovorniki se strinjajo, da novela zakona le delno izboljšuje trenutno stanje, vendar je še daleč od tistega, kar naj bi prinesla nujno potrebna uvedba višje stroškovne najemnine in zagotovitev sistemskega vira financiranja. »Novela bo na kratki rok delno rešila sistem, zato pričakujem nov stanovanjski zakon, ki bo to zadevo uredil tako, da bo neprofitna najemnina zadoščala za vzdrževanje vseh stanovanj, ki so v lasti občine oziroma stanovanjskega sklada,« je poudaril kranjski župan.

Stanovanjski skladi obsojeni na životarjenje

Da gre novela v pravo smer, meni vršilka dolžnosti direktorice Javnega stanovanjskega sklada Koper Mojca Hilj Trivič, na Stanovanjskem skladu v Ljubljani pa opozarjajo: »Dvig vrednosti točke torej do neke mere popravlja trenutno stanje, vendar je še daleč od učinkov, ki bi jih prinesla nujno potrebna uvedba stroškovne najemnine in zagotovitev sistemskega vira financiranja. Do uvedbe slednjega bodo stanovanjski skladi – še zlasti tisti, ki ne uživajo take podpore lokalne skupnosti, kot jo ima JSS MOL – obsojeni na životarjenje, namesto da bi zagotavljali nova javna najemna stanovanja.« Zgolj dvig neprofitne najemnine ne bo rešil ključnega problema, to pa je, da država vse od osamosvojitve ne investira v stanovanjsko področje, še opozarja stroka.