Digitalno osebno izkaznico oziroma digitalno identiteto naj bi po zagotovilih ministra brez resorja, pristojnega za digitalno preobrazbo, dobili aprila prihodnje leto. Shranjena bo na aplikaciji in nam bo omogočala identifikacijo ne le v fizičnem, ampak tudi v virtualnem svetu. »Vsebovala bo namreč čip, na katerem bodo zapisani biometrični podatki, tj. obrazni profil in dva prstna odtisa. S tako osebno izkaznico bomo veliko lažje dostopali do elektronskih storitev, tako do e-uprave kot do spletnih bank in podobnega,« je pojasnil minister Mark Boris Andrijanič. Že decembra bo po zagotovilih ministra nared letna e-vinjeta, še v tem letu naj bi dobili tudi e-gradbeno dovoljenje. »Za zdaj se pričakuje, da bosta upravni postopek in postopek oddaje celotne dokumentacije v dveh ločenih aplikacijah, ampak želimo si predvsem, da bi imel vlagatelj vedno na voljo podatke o tem, na kateri stopnji je njegova vloga,« je pojasnil član Strateškega sveta za digitalizacijo, ki vodi področje digitalizacije javne uprave, Gregor Macedoni.

Konec dolgih vrst pred upravnimi enotami

Po čakanju v dolgih vrstah pred upravnimi enotami v začetku poletja si državljani zagotovo največ obetamo od digitalizacije upravnih postopkov. Med načrtovanimi spremembami so še avtomatsko podaljšanje prometnega dovoljenja, davčni trajnik, s katerim bo možno davčne in druge finančne obveznosti do države (upravne takse, kazni, stroške izdelave osebnih dokumentov) plačevati prek direktne obremenitve bančnega računa fizične ali pravne osebe. Čakanje pred upravnimi enotami naj bi postalo preteklost tudi po zaslugi virtualnega okenca, prek katerega bodo lahko državljani urejali upravne in druge storitve javne uprave kar po varni avdiovideo povezavi. To storitev bi ponujali državni in občinski organi, upravne enote in centri za socialno delo, pa tudi šole. Obvezni e-podpis bodo uvedli tudi v državni upravi, kar pomeni, da bomo odločbe državnih organov prejemali in pošiljali tudi v elektronski obliki.

Zdravstvo brez papirjev in s povezanimi informacijskimi sistemi

Na področju zdravstva bo država začela sistemsko financirati projekta e-oskrbe in telemedicine. K zdravniku tudi ne bomo več hodili s papirji. »Doseči moramo, da bodo vsi dokumenti elektronski in da bodo različni zdravniki lahko dostopali do naših zdravstvenih podatkov,« je povedal Igor Zorko, član Strateškega sveta za digitalizacijo, ki je zadolžen za vodenje digitalizacije zdravstva. Trenutno imajo namreč zdravstvene ustanove ločene informacijske sisteme, zato do naših zdravstvenih podatkov zdravniki v različnih ustanovah ne morejo dostopati. »Smo na pol poti. Obstoječe sisteme bomo lahko med seboj povezali in jih na naslednji stopnji tudi nadgradili tako, da bomo lahko uporabljali te podatke pri zdravljenju, ne samo za plačevanje zdravstvenih storitev,« je pojasnil Zorko. Digitalizirali bodo tudi cenike in obračune zdravstvenih storitev, s čimer bodo zmanjšali zahtevne ročne vnose podatkov za obračune in zdravnikom omogočili več časa za delo s pacienti. Hitrejšo in celovitejšo obravnavo pacientov naj bi omogočil tudi poenoten sistem šifrantov za zdravstvene delavce, material in diagnoze v vseh zdravstvenih sistemih.

Na prvem mestu izboljšanje uporabniške izkušnje

Vse skupaj zveni zelo obetavno, a iz lanskih podatkov Statističnega urada Republike Slovenije je razvidno, da si je le dobra četrtina državljanov, starih med 16 in 74 let, obisk pri zdravniku uredila prek spletnega obrazca, le 19 odstotkov se jih je pri specialistu naročilo po elektronski poti, le 6 odstotkov pa jih je dostopalo do svoje zdravstvene dokumentacije prek portala zVem. Tako Gregor Macedoni kot Igor Zorko se strinjata, da je razlog za to izjemno slaba uporabniška izkušnja. »Tehnologija omogoča marsikaj, tudi naše storitve omogočajo marsikaj, težava je, da jih ljudje ne razumejo, pa tudi, da jih zaposleni na javni upravi večkrat ne uporabljajo in ne razumejo. Na sto koncih moramo izpolniti določene stvari, večkrat se moramo vključiti v neko stvar, registrirati z različnimi gesli in z različnimi certifikati na različne načine. Ista aplikacija omogoča različne stvari, tako da je razmeroma velika zmeda,« meni Zorko.

Digitalno opismenjevanje bodo spodbudili z e-bonom

Poleg načrtovane poenostavitve postopkov je ena od prioritet digitalno opismenjevanje, ki naj bi ga v prihodnjem letu spodbudili z e-bonom, ki bo najprej namenjen upokojencem. »Z njim se bomo lahko vpisali na tečaje digitalnih veščin, določeni deli populacije pa jih bodo lahko izrabili tudi za nakup računalniške opreme,« je pojasnil minister Andrijanič. Da je digitalna pismenost temeljna, meni tudi Igor Zorko, ob tem pa opozarja: »Digitalna pismenost ne pomeni enega tečaja. Ne pomeni enega izobraževanja, ne pomeni enih samih navodil na spletu.« Pomoč uporabnikom mora biti ljudem na voljo ves čas, je prepričan Zorko in kot primer dobre prakse navede Estonijo. »Tam so vpeljali medgeneracijska središča (community centres), kjer se starejši in mlajši srečujejo in izobražujejo ter vedno lahko dobijo podporo za vse te storitve. Če hočeš kaj kupiti po spletu, ti lahko pomagajo.« Medgeneracijski centri za digitalizacijo in predvsem ves čas dostopna pomoč po telefonu in ne po spletu so tisto, kar Zorko vidi kot najboljšo rešitev za pomoč uporabnikom. Projekt digitalizacije bodo v večini financirali iz evropskega sklada za okrevanje in odpornost, v katerem je na voljo okoli sto milijonov evrov, nekaj bo primaknila tudi država, ki bo po besedah Andrijaniča v prihodnjem letu za digitalizacijo namenila največ sredstev do zdaj.