Foto:
Foto:

Slovenski izdelek, slovenska kakovost, kupujmo slovensko, slovenske dobrote, domače – vse to so oznake na živilih, s katerimi trgovci nagovarjajo slovenske potrošnike. Le malokdo pa ve, da gre za marketinške označbe, ki ne povedo veliko o tem, od kod je surovina, iz katere je izdelek narejen. Še več: v mnogih primerih gre za vse kaj drugega, kot za slovensko surovino. "Pri Lidlovem primeru zakonodajnega prekrška ni bilo. Izraz, ki ga je trgovec uporabil, je bil tržen. Zadeva je z etičnega in moralnega vidika precej mejna, z zakonodajnega pa sploh ne, vse je namreč v skladu z zakonom," meni agrarni ekonomist Aleš Kuhar. Preprilan je tudi, da gre za koristno lekcijo potrošnikom, da zvedo, kaj vse počnejo trgovska podjetja, da bi prodajala. Opozoril pa je še na en vidik: "Slovensko meso sodi v visok kakovostni rang. Resda tudi v tujini, denimo v Avstriji in Nemčiji, proizvedejo kakovostno surovino. Vendar ta ne pride do nas. Cene teh surovin so primerljive z našimi, morda malo cenejše. Toda k nam, žal pride bolj cenena surovina."

Dovolj je, da so nek izdelek naredile domače roke

"Potrošnik ima pravico vedeti od kod je surovina izdelka, ki ga kupi, žal pa v praksi vedno ni tako," opozarja slovenski kmetijski minister Dejan Židan in dodaja, da prav Lidlov primer kaže, da področje označevanja živil ni urejeno in omogoča manipulacije. Označevanje predelanih živil v Sloveniji ureja skupna evropska Uredba št. 1169/2011, ki pa ne določa, da mora biti na proizvodu označeno, od kod je surovina predpakiranega živila. Nosilci živilske dejavnosti lahko te podatke sicer navedejo prostovoljno. To v praksi pomeni, da mora biti na izdelku označena zgolj država porekla, ta podatek pa nam pove le, kje je bila opravljena zadnja faza predelave. Izjeme so na področju sadja, medu, vina, jajc in surovega mesa, kjer oznaka porekla dejansko pomeni tudi državo izvora. A kljub temu, lahko proizvajalci, ki meso zgolj narežejo in zapakirajo, označijo z marketinško oznako slovenski izdelek. Podobno je tudi pri denimo kruhu in piškotih, opozarja Marjana Peterman z Zveze potrošnikov Slovenije in dodaja "dovolj je, da so nek izdelek naredile domače roke in že je lahko označen kot Slovenska dobrota, v resnici pa gre za sestavine iz kdo ve kod."

Kaj torej pomenijo oznake na živilih »slovenski izdelek, slovenska kakovost, kupujmo slovensko, slovenske dobrote, domače«? Gre zgolj za marketinške označbe, ki zavajajo potrošnika? Kdaj lahko verjamemo proizvajalcem in trgovcem? Je izdelek zgolj narejen v Sloveniji, ali pa so v Sloveniji pridelane tudi surovine zanj? Kaj pomeni podatek o poreklu izdelka in kaj o izvoru? Kako bi država morala zaščititi potrošnike? Kaj lahko storijo sami, da ne bodo žrtev zavajanja? O vsem tem v oddaji Posebna ponudba v soboto, 5. marca ob 17.20 na TVSLO 1.

Foto: Reuters