Foto: MMC RTV SLO/Shutterstock
Foto: MMC RTV SLO/Shutterstock

Upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje je sicer sprejel mnenje, v katerem opozarja, da je višina predlaganega pavšalnega prispevka prenizka, da bi zagotavljala vzdržnost zdravstvene blagajne. Zapisali so, da bi predlagani način prinesel administrativne ovire za izplačevalce dohodkov, finančno upravo in tudi za zavod. Treba bo dodatno voditi evidence o plačanih obveznostih, dopolniti informacijske rešitve in zaposliti dodatne kadre.

Javni interes?

Zaradi neskladja med javnim interesom in interesi zasebnih zavarovalnic je bila pravičnost sistema dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja vseskozi vprašljiva. Ukiniti so ga poskušale vse dosedanje vlade, vendar nobeni do zdaj to ni uspelo. Zavarovalnica Vzajemna je bila leta 1999 ustanovljena z mislijo na javni interes, a je zakon dovoljeval, da se v dopolnilno zavarovanje vključijo tudi zavarovalnice, katerih motiv je dobiček. Vse tri, ki ponujajo tovrstno zavarovanje, torej Vzajemna, Triglav in Adriatic Slovenica, za obratovalne stroške − med njimi oglaševanje, pridobivanje zavarovanj, stroške dela in podobno − namenijo od 10 do 15 odstotkov zbrane premije.

Zavod: pavšalni prispevek bi moral znašati 32,4 evra

Zavod za zdravstveno zavarovanje še opozarja, da v zakonu, ki ga bodo na decembrski plenarni seji obravnavali poslanci, niso opredeljeni njegovi finančni učinki na poslovanje zavoda in na druge blagajne javnega financiranja. Taka ureditev bi po mnenju upravnega odbora povzročila 70-milijonski primanjkljaj, ki bi ga morala pokriti država. Po izračunih zavoda bi moral biti pavšalni prispevek v letu 2021 okoli 32,4 evra.

Predlog korenito spremenjen

Levica je sicer konec septembra v parlamentarno proceduro vložila predloge novel zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter zakona o prispevkih za socialno varnost. Slednjega je odbor za finance zavrnil, prvi pa je na odboru za zdravstvo dobil zeleno luč, vendar z devetimi dopolnili, ki v ključnih točkah spreminjajo bistvo zakona. Levica je prvotno predlagala ukinitev dopolnilnega zavarovanja in prenos v obveznega, uvedbo prispevka na kapitalske dohodke po stopnji 7,36 odstotka, z novelo zakona o prispevkih za socialno varnost pa tudi dvig prispevne stopnje, ki bi zagotovil pokritje izpada sredstev.

Dovolj časa za pripravo solidarnostne lestvice

Z dopolnili spremenjena novela zakona o zdravstvenem varstvu predvideva uvedbo pavšalnega prispevka v višini 29 evrov, v drugem koraku pa uvedbo progresivne solidarnostne lestvice pri pobiranju prispevka. Poslanci koalicije, ki so dopolnila predlagali in zakon podprli, so menili, da bodo s tem zagotovili dovolj časa za pripravo solidarnostne lestvice. Zakon naj bi začel veljati 1. januarja 2021, poslanci pa bodo o njem odločali na decembrskem plenarnem zasedanju, ki se začne v ponedeljek.

Ministrstvo pripravlja celovito prenovo zakona

Minister za zdravje Aleš Šabeder je sicer ob parlamentarni podpori novele zakona Levice na odboru za zdravstvo izjavil: »Če je to nezaupnica, lahko tudi odstopim ob koncu dneva.« Vendar je po pogovoru s predsednikom vlade Marjanom Šarcem pojasnil, da ima njegovo podporo še naprej in da ministrstvo za zdravje medtem nadaljuje celovito prenovo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. V njem bodo opredelili solidarnostno lestvico, ki bo upoštevala tudi dolgotrajno oskrbo.

Foto: Shutterstock